Pri neposredni pripravi osnutka nosilne resolucije naj bi sodelovalo več sto članic in članov, ki so programskemu odboru stranke posredovali mnenja o tem, kako si predstavljajo SDS danes in jutri. Resolucija bo naštela ključne razvojne izzive, analizirala spremembe v slovenskem političnem prostoru, opredelila pojem tranzicijske levice, poudarila SDS kot stranko načelne sredine in predstavila strankin pogled na civilno družbo. V njenem osnutku socialdemokratska stranka opozarja na tri glavne spremembe v domačem političnem prostoru: prestop SLS+SKD iz pomladnega bloka v tranzicijsko levico, nastanek koalicije Slovenija oz. dolgoročne povezave med SDS in NSi ter zapis "izmaličenega" proporcionalnega volilnega sistema v ustavo. Slednji po prepričanju avtorjev osnutka vsaj srednjeročno omogoča, da nizek prag za vstop v parlament na vsakokratnih volitvah ob podpori režimskih medijev prestopita tudi ena ali dve radikalni stranki ali t.i. stranka ene programske točke. Naštete spremembe naj bi sicer terjale, da SDS še bolj kot doslej umesti svoj program in delovanje v sredino slovenskega političnega prostora. Ob tem osnutek nosilne resolucije poudarja, da je koalicija Slovenija med SDS in NSi "trden temelj nove politike v Sloveniji". "V sedanjem razmerju političnih sil je to edina obstoječa realna alternativa vladajoči koaliciji strank tranzicijske levice".
Nosilna resolucija bo torej SDS opredelila kot stranko načelne sredine, hkrati pa bo opozorila, da so politične delitve na levico, sredino in desnico v tranzicijskih postkomunističnih državah drugačne kot v državah z dolgoletno demokratično tradicijo. Politični prostor, ki se je izoblikoval na prehodu iz totalitarnih v demokratične politične sisteme, naj bi bil v mnogočem neprimerljiv s političnim prostorom zahodne Evrope. "Nekritično povzemanje neposredne primerjave je povzročilo, da je današnje razvrščanje političnih strank v Sloveniji na levico, sredino in desnico zavajajoče. Relativno sprejemljivo in uporabno je samo, če se pojmu levica ali desnica prida beseda 'tranzicijska'. Po tej delitvi so stranke, ki so naslednice nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, razvrščene na tranzicijsko levico, stranke, ki so nastale v času slovenske pomladi in se kasneje niso priključile naslednicam nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, pa na tranzicijsko desnico ali sredino," je zapisano v osnutku, ki dodaja, da volivci SDS sami sebe pretežno umeščajo okoli sredine. "To dejstvo, pa tudi vrednotna podoba in politična drža, umešča SDS pretežno na tranzicijsko sredino slovenskega političnega prostora."
Izvršilni odbor SDS je 27. marca sprejel osnutek novega statuta za javno razpravo, po sklepu sveta stranke pa so ga aprila na konferencah obravnavali vsi občinski odbori in tako imeli možnost oblikovanja pripomb. Ključne spremembe statuta bodo po sedanjih predlogih v organiziranosti sveta stranke, v katerem naj bi bili zastopani vsi odbori SDS. Takšna sprememba naj bi postavila pod vprašaj smisel obstoja konference kot posebnega organa. Druga ključna sprememba se obeta pri delovanju regij. Kot poudarjajo v izvršilnem odboru SDS, regije v sedanji sestavi in obliki niso v celoti opravile tiste vloge, ki jim je bila namenjena. Razlogi za to naj bi bili različni, eden od najpomembnejših pa je njihova velikost. Enotna ocena v vodstvu stranke je, da so regije kot manjše, vendar bolj zaokrožene celote bolje delovale in v tej smeri naj bi tudi šle predlagane spremembe. Regije naj bi tako po novem postale zlasti koordinativni organ in ne več v tolikšni meri organ odločanja. Sprejemanje odločitev in sestavo regijskih organov namerava stranka poenostaviti, hkrati pa dati večjo težo kot doslej neposredni komunikaciji občinskih in mestnih odborov z vodstvom stranke. Poleg spremembe sveta SDS in regijske organiziranosti ter s tem povezane ukinitve strankine konference, se obetajo spremembe tudi v sestavi izvršilnega odbora, ki naj bi bil po kongresu številčnejši. Nov statut pa bo zagotovo prinesel vrsto sprememb, ki jih narekuje spremenjena zakonodaja in mednarodne povezave. Tako bo v statutu naveden spremenjen znak stranke - vrtnica ostaja simbol SDS - in nekatera določila o poslovanju, ki so sedaj zapisana v pravilnikih.
Velja opozoriti, da je 23. in 24. marca na Otočcu potekal posvet pod delovnim naslovom Vloga in mesto SDS danes in jutri, spoznanja, ki so se na njem oblikovala, pa so bila podlaga za pripravo osnutkov nosilne resolucije celjskega kongresa in novega statuta. Med razpravljavci se je izoblikovalo večinsko mnenje, da je sedanji program stranke dobra podlaga za nadaljnje delo, potrebno pa bo več storiti za njegovo predstavitev v širši javnosti. Hkrati je bilo na posvetu poudarjeno, da mora SDS okrepiti svojo navzočnost na lokalni ravni, zlasti zaradi bližajočih se lokalnih volitev. SDS naj bi tako dodatne napore usmerila v vzpostavitev še učinkovitejše organiziranosti stranke ter oblikovanje dobre komunikacije med vodstvom in članstvom. Manj soglasja pa je bilo med razpravljavci v presoji načina, kako naj se socialdemokratska stranka jasneje pozicionira v slovenskem političnem prostoru. Kot je bilo med drugim ugotovljeno na Otočcu, je pravilna umestitev stranke še posebej pomembna zato, ker je sedanja tranzicijska politična podoba Slovenije za marsikaterega volivca težko razumljiva, saj se z vztrajnim brisanjem zgodovinskega spomina zamegljuje pravi izvor posameznih strank.
Še to. Pri pripravi izhodišč za bližajoči se kongres v Celju so si v SDS pomagali tudi z anketo, ki so jo izvedli konec februarja, in sicer na vzorcu tisoč naključno izbranih članic in članov. Vprašalnik je vrnilo 553 anketirancev, iz njihovih odgovorov pa naj bi bilo razvidno, da sedanje vodstvo stranke uživa zelo visoko stopnjo zaupanja. Anketiranci so z oceno od ena do pet izražali zaupanje posameznim organom SDS, najbolje pa so ocenili predsednika stranke (4,69). Janša je sicer že nekajkrat izrazil prepričanje, da bi bilo dobro za prihodnost stranke, če na kongresu ne bi bil edini kandidat za predsedniško funkcijo. Kot je dejal, "tekmovanje različnih programov ni nikoli odveč".
