Pomirljive tone sta ubrala tudi senatna voditelja demokratske in republikanske stranke Tom Daschle in Trent Lott. Oba sta za televizijo CBS dejala, da bo v naslednjem mandatu potrebno sodelovanje obeh strank, če ne zaradi drugega pa zaradi verjetne delitve senata na 50:50 z odločilnim glasom večine podpredsednika ZDA, najverjetneje republikanca Dicka Cheneyja. Če zmagata Gore in Joe Liebermam, potem bodo republikanci imeli večino 51:49, ker se bo Lieberman preselil iz senata v Belo hišo.
Kljub pomirljivim tonom na obeh straneh pa je bilo čutiti, da stvari niso tako rožnate. Boies je večkrat krepko ošvrknil republikanske napade na floridsko vrhovno sodišče, Baker pa je nastopal s stališča, kot da bo vse v redu le, če zmaga Bush. Možnost Gorove zmage in kasnejša legitimno sta pa je za Bakerja le hipotetična. Tudi Lott in Daschle sta glede osnovnih političnih razlik ostala daleč vsaksebi. Vodja republikanske večine Lott je prepričan v upravičenost velikega zmanjševanja davkov vsepovprek, Daschle pa se zavzema za manjše davčne olajšave tistim, ki jih najbolj potrebujejo. Vodja demokratske manjšine si želi delitve oblasti v senatu in njegovih odborih, republikanci pa za zdaj za to niso nič kaj navdušeni.
Odvetniki republikanskega predsedniškega kandidata George Busha mlajšega in demokratskega kandidata Ala Gora so v nedeljo vrhovnemu sodišču ZDA predali po 50 strani pisnih argumentov, s katerimi utemeljujejo svoja stališča o upravičenosti ročnega preštevanja glasov na Floridi, da bi po več kot mesecu dni od volitev končno le ugotovili, kdo bo 43. predsednik ZDA. Vrhovno sodišče ZDA je ustne zagovore odvetnikov obeh strani napovedalo za danes ob ob 17. uri po srednjeevropskem času, pri čemer bosta imeli obe strani po 45 minut časa za utemeljitev svojih stališč. Po mnenju opazovalcev ima več možnosti za zmago Busheva stran in v tem primeru bi se morala izbira naslednika Billa Clintona skleniti že v jutri. Kot že tolikokrat v tem mesecu dni, pa tudi tokrat ni nič zanesljivo.
Vrhovno sodišče ZDA je v soboto s tesnim glasovanjem 5:4 poseglo v igro na Floridi, potem ko je tamkajšnje vrhovno sodišče v petek naredilo Goru ogromno uslugo in razpisalo ročno preštevanje glasovnic v vseh 64 volilnih okrožjih, pri katerih strojno štetje ni zaznalo glasu za predsednika ZDA. Takih glasovnic naj bi bilo po različnih ocenah okrog 45.000. Demokrati so se v petek že pripravljali na priznanje poraza, saj sta okrožna sodnika v Tallahasseeju Nikki Clark in Terry Lewis zavrgla tožbi zaradi republikanskega poneverjanja prošenj za glasovanje po pošti v okrožjih Seminole in Martin. Vladalo je splošno prepričanje, da bo tudi vrhovno sodišče Floride zavrglo pritožbo Gorovih odvetnikov na sodbo okrožnega sodnika v Tallahasseeju Sandersa Saulsa, ki ni hotel razpisati ročnega štetja 11.000 glasovnic v okrožjih Miami Dade in Palm Beachu. Floridsko vrhovno sodišče je bilo poleg tega pod pritiskom kolegov iz Washingtona, ki so jim pretekli ponedeljek vrnili v pojasnilo njihovo odločitev o podaljšanju roka za ročno preštevanje glasovnic v okrožjih Broward, Palm Beach in Miami Dade, in le malokdo je verjel, da bi si upali ukazati novo ročno štetje.
Floridsko vrhovno sodišče, ne le da je ukazalo ročno štetje glasov v vseh okrožjih, kar je bilo sicer več, kot je hotela Gorova stran, saj bi morali preštevati tudi v republikanskih okrožjih, kjer bi bilo morda najti več glasov za Busha, ampak je Goru pridalo še 215 glasov iz Palm Beacha in 168 glasov iz okrožja Miami Dade, ki jih državna sekretarka republikanka Katherine Harris ni hotela vključiti v skupni rezultat. Tega je potrdila 26. decembra in po njem je Bush zmagal s 537 glasovi pred Gorom. Busheva prednost je tako nenadoma padla na le 154 od skupaj 6 milijonov glasov na Floridi, kar je znova postavilo pod vprašaj komu bo pripadlo 25 elektorskih glasov države, ki bodo 18. decembra odločali o naslednjem predsedniku ZDA.
Potem ko so prestali prvi šok, so Bushevi odvetniki pri sodniku Terryju Lewisu, ki je izvedbo ročnega preštevanja prevzel od Sandersa Saulsa, saj se je ta izločil, skušali na vse načine zavleči začetek preštevanja, kar jim ni uspelo. Obenem so njihovi odposlanci v Washingtonu trkali na vrata hiše vrhovnega sodnika Anthonyja Kennedyja in zahtevali, da ukaže zaustavitev štetja. To se je nadaljevalo še v soboto zjutraj, ko je prišel ukaz z vrhovnega sodišča ZDA, da ga je treba takoj zaustaviti. Zvezni vrhovni sodniki so bili v svojem mnenju prav tako razdeljeni kot floridski. Slednji so s tesno večino 4:3 razpisali ročno preštevanje, čeprav je predsednik sodišča na Floridi Charles Wells v ločenem mnenju zapisal, da lahko taka odločitev državo po nepotrebnem pripelje v ustavno krizo.
Nekateri pravniki menijo, da je bil ta strah osnovno vodilo večine v zveznem vrhovnem sodišču, za ukaz o zaustavitvi preštevanja glasovnic, dokler obe strani sodišča ne prepričata o upravičenosti ali neupravičenosti takega početja. Zavedali so se namreč, da bi v primeru Gorove zmage republikanski kongres na Floridi v Washington poslal seznam 25 elektorjev za Busha, tja pa bi romal tudi spisek elektorjev za Gora. Busheva stran bi se v primeru Gorove zmage zanesljivo pritožila na vrhovno sodišče ZDA in to ni hotelo sprejeti odgovornosti za zmanjšanje legitimnosti naslednjega predsednika ZDA z odločitvijo za ali proti enemu od kandidatov. Drugi spet trdijo, da je zvezno vrhovno sodišče sprejelo odločitev natanko po ideološki liniji, pri čemer so najbolj konservativni glasovali v prid Bushu, liberalni pa v prid Goru. Antonin Scalia je v mnenju večine zapisal, da ni jasno ali so glasovi, ki se preštevajo "zakoniti glasovi" in da bi lahko nadaljevanje štetja povzročilo "nepopravljivo škodo" Bushevi strani. Gorov glavni odvetnik, ki ga bo v ponedeljek zastopal v Washingtonu, David Boies, je po pisanju New York Timesa, skoraj padel s stola, ko je zaslišal te besede. Sodnik Paul Stevens je v ločenem opozicijskem mnenju zapisal, da je večina odstopila od temeljnih načel, ki so jih vodila doslej. "Pri vprašanjih državnega zakona, smo doslej vedno upoštevali mnenja vrhovnih sodišč držav." Stevens se ne strinja, da bi bila Bushu narejena nepopravljiva škoda s preštevanjem glasovnic, kvečjemu je bila zaradi zaustavitve preštevanja povzročena škoda volilcem na Floridi in Goru.
Le malokdo verjame, da bi se razmerje moči spremenilo tudi po ponedeljkovih ustnih zagovorih. V primeru potrditve odločitve po zaustavitvi preštevanja bi moral Gore priznati poraz in to bi bila najhitrejša rešitev zapleta. Vrhovno sodišče ZDA lahko odločitev sporoči prepozno, da bi lahko ročno preštevanje dokončali do 12. decembra, ki je po zveznem zakonu zadnji rok za oddajo seznama elektorjev. Tudi v tem primeru je zmagovalec Bush, vendar stoodstotno le, če bo odločitev v njegov prid. David Boies je namreč že v soboto ugibal, ali je 12. december res zadnji rok za potrditev spiska elektorjev, ki bodo glasove za predsednika ZDA oddali šele 18. decembra. Iz Boiesovih besed se je razbralo, da bi morda lahko Gore, še do tega res skrajnega roka skušal izmotoviliti zmago. Problem za take upe je floridski kongres, ki bo 13. decembra zanesljivo dal Bushu 25 elektorjev in če bi Gore nekje res izbrskal svoje elektorje, bi ZDA zapadle v popolno krizo najmanj do 20. januarja, ko mora priseči novi predsednik. Tudi če bi po nekem čudežu uspeli do 12. decembra končati ročno štetje in potrditi zmago za Gora, se republikanci verjetno ne bi predali in bi boj prenesli v zvezni kongres, kjer imajo večino v predstavniškem domu. Nato bi spet nastopil nov problem, saj bodo imeli demokrati v senatu od 3. do 20. januarja, 17 dni večine, ker bo odločilni glas v, na 50:50 razdeljenem senatu, prispeval Gore, ki bo takrat še vedno podpredsednik ZDA in s tem predsednik senata. Gore bo 5. januarja 2001 pred obema domovoma kongresa v vsakem primeru vodil preštevanje elektorskih glasov, oddanih 18. decembra.
