Gaspari in Kranjec s prstom kažeta na druge

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki je začela delovati spomladi, je danes zaslišala prve priče. Na sejo sta prišla nekdanja guvernerja Banke Slovenije (BS) Mitja Gaspari in Marko Kranjec, Goran Klemenčič, ki je pred kratkim odstopil s položaj predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, pa se je zaradi bolezni opravičil. Gaspari in Kranjec sta morala odgovarjati na vprašanja, ki naj bi privedla do odgovora, kdo je kriv za sporno kreditiranje in posledično sedanje stanje v bančnem sistemu.

Prvi je bil na vrsti Gaspari. Meni, da je "Banka Slovenije solidno opravljala svojo vlogo." O vzrokih za krizo težko govori za nazaj, ocenjuje pa, da je bil "glavni razlog za krizo zunaj nas". Gaspari pravi, da so v njegovem času ukrepali – likvidirali so SIB banko, v stečaj pa sta šli tudi dve hranilnici. Priznava pa, da je bilo veliko pomanjkljivosti na področju upravljanja tveganj in da so se banke težko prilagajale novim pravilom.

Povedal je, da centralna banka ni imela neposrednega nadzora nad kreditiranjem bank, s tem se je namreč ukvarjal neodvisni nadzornik. "Ne trdim, da je bilo vse perfektno, mislim pa, da je bilo delo Banke Slovenije solidno," je dejal.

Gaspariju, ki je bil na čelu BS od leta 2001 do leta 2007, ko so se najbolj "velikodušno" podeljevali krediti s simboličnim zavarovanjem, je sledil Kranjec, ki prav tako ni priznal odgovornosti za nastalo ogromno bančno luknjo.

"S sedanjimi izkušnjami in znanjem bi danes ukrepal strožje," je dodal, ob tem pa zanikal, da bi nadzor zatajil; zatajil je le toliko kot v vseh drugih državah.

"Vlaka" ni mogoče več ustaviti

Rast obsega kreditiranja so v Banki Slovenije zaznali v letu 2004, ko so se v okviru priprav na prevzem evra z letom 2007 začele zniževati obrestne mere in ob oživljanju gospodarske aktivnosti se je domače povpraševanje po kreditih močno povečalo. Predvsem so se povečali krediti tujih bank v Sloveniji.

Približno 60 odstotkov porasta kreditov v tem obdobju je bilo namenjenega za financiranje investicijske dejavnosti podjetij, k preostali rasti pa so prispevali prevzemi, naložbe v državah nekdanje Jugoslavije in nakupi nepremičnin. Krediti za prevzemne aktivnosti so izstopali kot najbolj problematični, je dejal Gaspari. Kranjec je dodal, da se je rast kreditiranja nadaljevala vse do izbruha mednarodne finančne krize, kar pa samo po sebi ne pomeni, da bi bilo kaj narobe, če bi se konjunktura nadaljevala.

V letu 2007, ko smo imeli najvišjo gospodarsko rast, je izbruhnila kriza, je spomnil Kranjec in dodal, da je posledično prišlo do velikih težav v podjetjih, ki niso bila sposobna vračati kreditov. V letu 2008 se je to odrazilo v zelo poslabšanem finančnem položaju bank. Medtem ko so leta 2007 opravile za 200 milijonov evrov odpisov, so jih v zadnjih letih po več kot milijardo evrov na leto. "Tega vlaka ne morete več ustaviti," je dejal.

Parlamentarna preiskovalna komisija, katere ustanovitev so lani jeseni zahtevali poslanci takrat še koalicijskih SDS, NSi, DL, DeSUS in SLS, si je zastavila za cilj, da razišče sporno kreditiranje po nizkih obrestnih merah in brez ustreznih zavarovanj v NLB, NKBM in Abanki. Na prihodnjo sejo so tako že vabljeni predsedniki uprav in nadzornih svetov vseh treh največjih slovenskih bank.

Komisija ima težave pri pridobivanju dokumentov, zato so njeni člani dokumentacijo zahtevali tudi preko odredbe sodišča.