Predaja avtocest v roke zasebnika: 'Prodali bi kuro, ki nese jajca!'

Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor po besedah vodje direktorata za infrastrukturo Boštjana Riglerja še tehtajo zamisel, da bi obstoječe avtocestno omrežje predali v upravljanje. Financiranje bodočih infrastrukturnih projektov je bilo sicer vodilna tema okrogle mize 11. slovenskega kongresa o cestah in prometu v Portorožu.

S predajo obstoječega avtocestnega sistema v upravljanje zasebnemu koncesionarju bi dobili dodaten denar za gradnjo novih avtocestnih odsekov in se izognili temu, da bi država morala prevzeti tveganje za poroštva, ki jih je dala za najem kreditov Družbe za avtoceste RS (Dars).

Od konkretnih korakov so za zdaj po Riglerjevih besedah še daleč, na ministrstvu pa "preigravajo vse možnosti, kako priti do dodatnih virov in obvarovati državo pritiska poroštva".

Dars: Prodali bi 'kuro, ki nese jajca'

Bolj zadržan do javno-zasebnega partnerstva na avtocestah je bil Tine Svoljšak iz Darsa, ki je spomnil, da je družba dolgoročno finančno vzdržna in ima denarni tok, študije javno-zasebnega partnerstva na avtocestah pa kažejo, da to v vseh primerih ni bilo uspešno. Prodajati Dars bi po njegovem pomenilo, da država proda nacionalno naložbo na geostrateški legi oziroma "kuro, ki nese jajca".

Direkcija za ceste ne bi predala celotne mreže

Slovenija bi po mnenju direktorja Direkcije za ceste Gregorja Ficka koncesionarju lahko predala samo posamezne odseke avtocestnega sistema, ne pa celotne mreže. Manjkajoče odseke bi tako lahko zgradili z upravljavsko koncesijo, s čimer bi se izognili predajanju vsega obstoječega avtocestnega sistema koncesionarju. V Sloveniji po njegovem mnenju trenutno ni strokovnjakov, ki bi bili sposobni pripraviti vso potrebno dokumentacijo za uspešno oddajo prometnic v koncesijo. Gre za kompleksno nalogo, pri kateri lahko, če je pripravljena na hitro in brez razmisleka, pride do obratnega učinka, je opozoril.

Do "prodaje" že obstoječih avtocest je bil zadržan tudi predsednik hrvaškega društva za ceste Via vita Željko Vivoda. Obenem je opozoril, da gre pri tem tudi za politično vprašanje, saj ima upravljavec nadzor nad turizmom in širšim gospodarstvom.

'Pozabimo na megalomanske projekte'

Da bi javno infrastrukturo v bodoče lahko financirali izključno z državnim denarjem, po mnenju Bogdana Zgonca s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ne gre več verjeti. Obenem pa bi bilo po njegovem nerealno pričakovati, da bi zasebni kapital lahko gradil projekte v celoti. Zasebni kapital je tako lahko le eden od elementov finančne konstrukcije poleg države, Evropske investicijske banke ali drugih virov, je menil.

Sicer pa gradnjo infrastrukturnih projektov pri nas zavira tudi prezapletena zakonodaja. V prihodnje bo treba po njegovem pozabiti na "megalomanske projekte". "Skušajmo biti realni in pripravljajmo dokumentacijo po korakih," je svetoval.

Na ministrstvu za promet in infrastrukturo po Riglerjevih besedah sicer pripravljajo strategijo razvoja prometne infrastrukture, pri čemer si bo treba "naliti čistega vina", kateri projekti so zanimivi za zasebni kapital in kateri ne. Konkretno zanimanje s strani zasebnega kapitala je bilo po njegovem zaznati za vlaganje v Luko Koper, letališče in avtocestni sistem, ne pa za vlaganje v železniško infrastrukturo in državne ceste.

Da je treba ločiti projekte, ki imajo zmožnost ustvarjati lastni denarni tok, od tistih, ki tega ne bodo zmožni, se je zavzel tudi Žan Jan Oplotnik z Ekonomske fakultete Univerze v Mariboru. Za slednje bo, če sodi njihova gradnja v širši družbeni interes, država morala po njegovem najti možnost financiranja.

Rigler sicer ni bil naklonjen možnosti, da bi država z ustanovitvijo državnega gradbenega podjetja "akumulirala znanje" iz propadlih slovenskih gradbenih podjetij. Naloga države je po njegovem, da postavi pametno strategijo razvoja prometne infrastrukture, poskrbi za financiranje in vzpostavi okolje, v katerem bodo podjetja lahko tekmovala za pridobivanje poslov, ne pa da vstopa v lastništva podjetij.

Trg na področju gradbeništva v Sloveniji deluje, stroka pa je kljub težavam v panogi v dokaj dobrem stanju in lahko še vedno ponudi pametne rešitve, je še pojasnil.