200 članov izraelske zdravniške ekipe, ki pomagajo žrtvam katastrofalnega potresa v indijski zvezni državi Gudžarat, je glasovalo že včeraj. Za novega premierja se potegujeta sedanji premier v odstopu, laburist Ehud Barak in vodja desničarske opozicije Ariel Šaron.
Volitve, na katere je vabljenih 4,5 milijona volilnih upravičencev, so vsekakor pomembne za Izrael, obenem pa ključne za prihodnost bližnjevzhodnega mirovnega procesa, ki jo utelešata oba kandidata. Oba se sicer izrekata v prid sklenitve miru s Palestinci, vendar pa se njune predstave o tem povsem razlikujejo. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bo gladko zmagal Šaron, ki ima pred svojim tekmecem od 17 do 21 točk prednosti. Za Šarona naj bi glasovalo okoli 51 odstotkov volilcev, Barak pa lahko računa na 34-odstotno podporo. 15 odstotkov volilcev naj bi bilo še neodločenih.
"Ne gre toliko za potrditev Šarona, temveč bolj za zavračanje Baraka, mirovnih sporazumov iz Osla in odziv na nasilje ter terorizem," meni izraelski analitik Gerald Steinberg. Palestinci priznavajo, da je mir, za katerega se zavzema Šaron - zadnja palestinska vstaja se je konec lanskega septembra začela prav zaradi njegovega spornega obiska Tempeljskega griča -, predvsem mir na pokopališčih in v primeru njegove zmage že sedaj grozijo z zaostrovanjem palestinske vstaje. Nasprotno pa bi Barakova zmaga pomenila nov zagon mirovnim pogajanjem, ki so se med maratonskimi pogovori v egiptovski Tabi vendarle premaknila z mrtve točke. Barak je pred dnevi napovedal, da se bodo mirovna pogajanja po volitvah nadaljevala, vendar ob tem ni omenil, da je to odvisno od njegove zmage, ki pa je glede na zadnje javnomnenjske raziskave bolj malo verjetna.
