Pri noveli zakona o umetni oploditvi z biomedicinsko pomočjo gre očitno za ideološki spopad med levico in desnico. Novelo zakona, ki bi omogočila umetno oploditev tudi samskim ženskam, je namreč vložila skupina poslancev iz Liberalne demokracije potem ko je Bajukova vlada to kategorijo žensk iz zakona izpustila. Pobudo za razpis referenduma so podpisali poslanci iz Socialdemokratske stranke, Nove Slovenije, SLS SKD ter Slovenske nacionalne stranke, torej stranke, ki pravici samskih žensk do umetne oploditve ostro nasprotujejo. Novelo zakona pa podpirajo v Liberalni demokraciji, Združeni listi, Stranki mladih Slovenije in Desusu.
V javnosti omenjene stranke v zadnjem času niso nastopale. Predreferendumski oder so prepustile na eni strani Odboru za svobodno odločanje, kjer prednjačijo LDS in Združena lista, na drugi strani pa Svetovnemu slovenskemu kongresu, kjer imata očiten vpliv SDS in Nova Slovenija. Šele teden dni pred referendumom je prvič zelo odkrito o tej temi spregovorila tudi Rimskokatoliška cerkev, ki umetni oploditvi seveda ostro nasprotuje.
Preko Društva za večjo rodnost in plodnost Slovencev je v tujini s semenom darovalca poskušalo zanositi že več kot 60 slovenskih parov. Največkrat so obiskali sosednje države, v Švici naprimer tovrstne postopke izvajajo na 19 klinikah. Seme darovalca izberejo glede na barvo oči, las, višino, težo in krvno skupino bodočih staršev. Sloveniji najbližja semenska banka, v Zagrebu, ima trenutno 30 darovalcev, moške spolne celice pa zdravnik izbere po lastni presoji potem, ko opravi prvo srečanje s staršema.
Cena postopka osemenitve s semenom darovalca je različna, saj je potrebno upoštevati nivo uslug in ugled izbrane klinike, pa tudi samo pot v tujino. V Švici in Avstriji se cene postopkov gibljejo od 1000 do 1500 nemških mark, če pa k temu prištejemo še potne stroške, končni zneski znašajo od 2500 do 3000, ponekod tudi 7000 nemških mark. Cena je odvisna tudi od starosti ženske - mlajša kot je, manj postopkov potrebuje.
V večini držav podatke o darovalcih semen hrani semenska banka. V Avstriji ima naprimer otrok pravico izvedeti, kdo je njegov biološki oče po 14. letu starosti, v Švici pa po 20. letu.
V največji svetovni spermalni banki Cryos na Danskem letno spermo daruje 250 moških. Vsako leto pri njih iz več kot 30 držav sveta zanosi več kot 1000 žensk. Čeprav danes obstaja veliko število spermalnih bank se zavzemajo za ustanovitev ene same centralne banke. Enotna spermalna banka bi po njihovem prepričanju zagotavljala višjo kvaliteto uslug in strokovno izvedbo postopkov, veliko večji in lažji pa bi bil tudi izbor primernega semena donatorja.
