Jure Cekuta
Pred kratkim je svojo kandidaturo objavil tudi slikar Jure Cekuta iz Celja. Po nekaterih pomembnih pogovorih s prijatelji in skupinami po domovini in tujini je, kot je dejal, prišel do spoznanja, da to sme, zna in zmore. To, kako bo zbral 5000 podpisov, pravi, ga ne skrbi, saj naj bi že s svojim delom, poznanstvi in nestrankarsko opredelitvijo imel dovolj ugleda in podpore tako doma in v tujini.
Cekuta pravi, da se bo kot predsednik v prvi vrsti zavzemal za dostojno predstavitev države po svetu in za dostojno in verodostojno obliko očetovstva slovenskega naroda. Če mu uspe pravi, bo k sodelovanju povabil vse tiste pametne Slovence, ki do sedaj niso želeli imeti opravka s politiko in skupaj z njimi poiskal rešitve, ki so najbolj nujne.
Po njegovih besedah je problem številka ena najbrž socialni, kjer bi bilo potrebno odpraviti revščino, nezaposlenost in se predvsem truditi za blagostanje slovenskega naroda. Z njim bi Slovenija dobila še enega znanega psa. Njegov Askan je namreč brat slavnega Arturja.
Štefan Hudobivnik
Podjetnik Štefan Hudobivnik iz Naklega je srečo preizkušal že na prejšnjih volitvah. Koliko podpisov mu je takrat zmanjkalo, ne želi povedati. Tokrat, pravi, je v svoj uspeh prepričan. Hudobivnik je povedal, da je enkrat, potem ko je že vložil kandidaturo, gledal stare oddaje in opazil, da je neka astrologinja že pred časom opisala njega.
Trenutno je honorarno zaposlen pri Helsinškem monitorju, kjer naj bi se boril za pravice podjetnikov. Dokler ni zabredel v dolgove, je imel tudi sam tri podjetja in se ukvarjal s trgovanjem. Lansko leto je po deložaciji njegovega skladišča 40 delavk, ki so bile zaposlene pri njemu, čez noč brez vseh dokumentov postavil na cesto. Kot pravi Hudobivnik, so podjetje zaprli protestno, da so pokazali, kaj si država privošči.
Sedaj trdi, da je bilo to le del zarote, da bi ga politično onemogočili. Podal je tudi kazensko ovadbo proti predsednici ustavnega sodišča, saj naj bi mu bilo zaradi zavlačevanja sodišča otežkočeno izplačevanje 40 milijonov tolarjev, kolikor je dolžan približno 80 upnikom. Vseeno računa na podporo obrtnikov in kmetov. Kandidiral pa je, ker ne vidi boljšega kandidata.
Po njegovih besedah mora predsednik politično pritisniti na vse institucije, da bodo delovale, saj imamo, kot pravi, v Sloveniji institucije, ki ne delujejo, kakor ne deluje tudi tožilstvo, za katero veljajo posebni predpisi, ne deluje pa tudi sodstvo, ki ima zaostanke, pravi Hudobivnik.
Marko Kožar
Upokojenca Marka Kožarja, je za predsednika kandidirala Domoljubna lista neodvisnih občanov Velike Lašče. Menijo, da je v tej državi toliko nerešenih problemov, da bodo stvari vzeli v svoje roke in kandidirali na vseh nivojih.
Pred upokojitvijo je bil Kožar samostojni podjetnik, v mladosti je tekmoval tudi v reliju, največ inspiracije pa, kot pravi, najde pri dobrem vojaku Švejku. Vlogo predsednika si predstavlja kot varuha človekovih pravic z izvršilno močjo. Njihova načela so domoljubje, samostojnost in napredek. Kot predsednik bi najprej popravil nekaj zakonov, ki so bili na hitro sprejeti in so bili zelo površni, in to na račun tistih, ki so honorarje na račun teh zakonov že potegnil. Ker sebe vidi kot povprečnega Slovenca, računa na podporo enako mislečih. Poleg zbiranja podpisov računajo tudi na podporo vseh strank, ki se deklarirajo kot demokratične.
Tomaž Rozman
Tudi Tomaž Rozman je povsem prepričan v svojo zmago, saj je v ta namen že prodal hišo na Havajih. Dvajset let je živel in delal v ZDA, v glavnem kot menedžer. Pred leti se je vrnil, trenutno pa je zaposlen v Fitasu - združenju tujih investitorjev Slovenije. Rad se ukvarja s športom, žlahtno kapljico in dobrodelnimi projekti. Kandidira zato, ker meni da Slovenija potrebuje predvsem dobrega menedžerja.
Po Rozmanovih besedah lahko predsednik preko medijev opozarja, kaj vlada dela narobe. Tega gospod Kučan po njegovih besedah ni naredil v vseh desetih letih njegovega mandata. Ni šel pred parlament in rekel fantje, naredite zdaj nekaj za Slovenijo, ne pa za svojo koalicijo ali zase, še dodaja Rozman. Poskrbel naj bi tudi za to, da se država ne bi več prekomerno zadolževala.
Na podpise računa pri Zvezi lipa, ki so jo ustanovili spomladi. "Mi imamo 100 000 glasov in mislim, da nam jih bo 5000 uspelo zbrati", pravi Rozman. V primeru, da mu ne uspe, pravi, da se bo vrnil na Havaje.
Vsem štirim kandidatom je skupno predvsem prepričanje, da bodo zmago dosegli s pomočjo tistih volilcev, ki so naveličani dosedanje oblasti in ki drugače sploh ne volijo.