Knjiga Prešernovih pisem z naslovom Pisma obsega vse ohranjene primerke - teh je triindvajet. Trinajst jih hranijo v tujini: osem v zagrebški NUK, tri v Pragi in dva v Gradcu. S knjižno izdajo so Slovencem postala dostopna na vpogled vsa od njih. Knjižna izdaja založbe Rokus ima luksuzno opremo - oblikoval jo je Matjarhž Vipotnik. V svojo izdajo je Rokus vključil še dva faksimila: prvi je znamenito pismo Stanku Vrazu, v katerem Prešeren zavrača jugoslovanstvo in panslovanstvo in razlaga svoje filozofske, panteistične nazore. Drugi faksimile pa je pismo domačim v rojstno Vrbo. Dopisovanje z Vrazom tudi sicer predstavlja temeljni del njegove ohranjene korespondence. Spremno besedo k knjigi je napisal dr. Jože Kastelic. Kot zanimivost pa velja omeniti, da ni poznano nobeno ohranjeno pismo ženskam njegovega življenja.
Razstava Prešernovih pisemskih rokopisov je oplemenitena s tremi likovnimi deli: Zajčevo mavčno študijo Prešerna, Langusovim portretom Matije Čopa in portretom Janeza Bleiweisa izpod čopiča Mihaela Stroja. Torej: Prešeren in njegova dopisovalca. Radovljiška knjižnica Antona Tomaža Linharta je pobrskala po izvoru in omembah priimka Prešeren in razstavila fotokopije pisem in knjig ter slike krajev in ljudi, ki se nanašajo na zbrano gradivo.
