Predlog je komisija že predložila v preučitev vladam petnajsterice, gre pa predvsem za kmetijske in gozdne površine na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in v Bolgariji ter za počitniške hišice na Madžarskem in Češkem. Kot je pojasnil Filori, naj bi predlog veljal tudi za ostale kandidatke, ki so na teh področjih zahtevale prehodna obdobja.
Poljska je namreč pri nakupu kmetijskih zemljišč s strani tujcev zahtevala kar 18-letno prehodno obdobje, zato bo komisija "skupno stališče" glede poljskih zahtev članicam uradno predstavila "v prihodnjih dneh", je še povedal Filori. Pojasnil je tudi, da je ukrep naperjen predvsem proti velikim agroindustrijskim podjetjem EU, ki so "sposobna naenkrat kupiti na primer 300.000 hektarov", ne pa proti samostojnim kmetovalcem, ki naj bi imeli pravico do nakupa zemlje takoj po vstopu novih članic v povezavo. Evropska komisija je vnovično preučitev zadeve predvidela tri leta po vstopu kandidatk v EU.
Slovenija na področju nakupa kmetijskih zemljišč ni zahtevala prehodnih obdobij. Parlamentarni odbor za zunanjo politiko je namreč 23. marca podprl napoved vlade za spremembo 68. člena slovenske ustave do konca leta 2002, tako da po vstopu Slovenije v EU za državljane in pravne osebe držav članic unije pri nakupu nepremičnin ne bo več veljal pogoj vzajemnosti. 29. marca pa je Slovenija zaprla poglavje o prostem pretoku kapitala, ki pokriva tudi občutljivo področje odpiranja trga nepremičnin.