So pozivi k odstopu Goloba na mestu ali gre za politično obračunavanje?

Politični analitik Peter Gregorčič je poudaril, da je integriteta to, "da delaš tisto, kar govoriš". Ocenil je, da je premier Golob s prelomljeno obljubo, ki je bila ključna za njegovo volilno zmago in utemeljevanje alternative prejšnji vladi z obljubo o postavitvi pravne države na trdne temelje, kršil svojo integriteto in bi moral odstopiti.

Poleg vprašanja integritete je Gregorčič opozoril tudi na okoliščine objave obvestila KPK: "Ko sem šel gledati zakon, sem videl, da komisija o tem javnosti sploh ne bi mogla obvestiti, dokler se ne bi iztekel rok za sprožitev pravnega spora - to je 30 dni. Zgodilo se je še bolj perverzno, kot da Robert Golob ni odstopil."

Po njegovih navedbah je bil Golob tisti, ki je sporočilo prek svojega odvetnika sam dal v javnost in "napadel KPK, češ da je ona dala informacijo v javnost". Ta dejanja so po njegovem mnenju močno sprevržena, saj zmanjšujejo politične in vsakršne druge standarde v državi.

Politični analitik Antiša Korljan se načeloma strinja s tem, da bi premier moral odstopiti: "Ampak če ne bi bili devet tednov pred volitvami, če bi bilo do konca mandata nekaj več kot devet tednov, potem bi se lahko bistveno bolj kvalificirano o tem pogovarjali." Saj po njegovem vsi skupaj s tem ne dobijo prav veliko. Odstop bi bil v tem trenutku po njegovem mnenju "pirova zmaga", ki ne bi prinesla bistvenih sprememb, saj je vlada tik pred tem, da začne opravljati tekoče posle, čez pet tednov pa se začne predvolilna kampanja.

Odnos do institucij pravne države je problematičen, je sicer dejal Korljan, saj ko ti nekaj ne ustreza, nastopi faza "ampak". Z odstopom bi Golob pokazal, da je mislil resno, je poudaril Gregorčič, da volivcev ni vlekel za nos, s tem pa bi izkazal spoštovanje do institucije in svoj prav dokazal tudi po volitvah: "Ker to ne bi imelo nikakršnih političnih posledic, mu ne bi bilo treba s takim srdom napadati enega od pomembnih državnih organov, ki jamčijo pravno državo."

Robert Golob je dejal, da bi z odstopom "pripeljal državo dva meseca pred volitvami v kaos." Korljan je izjavo označil za "pretenciozno", saj se postavlja kot edini možni garant miru in urejenosti v državi. Izjavo je primerjal z izjavo Janeza Drnovška, ki je pred skoraj tridesetimi leti ob ustavni obtožbi dejal, da se bodo, tudi če odstopi, 'poklali' za njegovo dediščino.

Pogovor se je dotaknil tudi splošnega odnosa slovenske politike do Komisije za preprečevanje korupcije. Peter Gregorčič je k temu dodal, da trenutno tako leva kot desna populistična slovenska politika kaže "podcenjevalen odnos ne zgolj do Komisije za preprečevanje korupcije, ampak do vseh tistih institucij demokratične in pravne države, ki jo ogrožajo pri njenem političnem izvajanju politike samovolje." Zdi se mu, da prihajamo v čas, ko volivec med dvema poloma ne bo imel več izbire, "lahko se bo odločil zgolj za levi ali desni populizem". V preteklosti se je po njegovem mnenju vsaj ustvarjal vtis, da leva politika spoštuje pravno državo, zdaj pa je to porušeno. Ko pa temu kontekstu dodamo še sporne izjave ljubljanskega župana in šušljanja o "steklenicah ruma", smo po njegovem mnenju "v tej državi zelo močno zabredli," saj v tem primeru korupcija postaja sistem.

Kljub resnosti situacije pa Korljan dvomi, da bodo ugotovitve KPK močno vplivale na volilni izid Gibanja Svoboda. "Nisem prav prepričan, da zelo," je dejal, saj sta politična pola "močno zasidrana, močno sta oblikovana." Meni, da je odstotek ljudi, ki bi zaradi tega prestopili na drugo stran, "minoren" in ne bo odločujoč.

Koalicijski partnerici SD in Levica, ki sicer poudarjata pomen pravne države in institucij, sta s pojasnili Goloba zadovoljni. Gregorčič to ocenjuje kot nerazumljivo. Presenetil ga je tudi odziv Prebeliča, ki je najprej zatrjeval, da ne bo šel z Golobom v vlado, če bo obtožen korupcije, zdaj pa je izjave bistveno spremenil: "S tem kosilom jim je Robert Golob nekako pokazal, kdo je gospodar. In očitno tudi prepričal, da ga branijo v nečem, kar je po mojem mnenju neubranljivo."

Korljan je izrazil pomislek glede strategije, ki jo leve stranke ponovno uporabljajo, in sicer stavijo na "antijanšizem." "Jaz sem že večkrat povedal, da je čas nastopil, da to postane premalo," je poudaril. Treba si je zmisliti novega hudobca, je dejal. Korljan opozarja, da je ta taktika postala "neproduktiven status oziroma sloves", podobno kot nekdanje debate o partizanih in domobrancih. Peter Gregorčič se strinja in dodaja, da bi se moral politični dialog osredotočiti na "razvojna vprašanja te države", saj je "skrajni čas, da se politika dogovori, kaj so naši veliki skupni cilji."

Kljub temu da zadnje ankete kažejo izrazito polarizacijo med SDS in Gibanjem Svoboda, noben od dveh velikih blokov verjetno ne bo dosegel absolutne večine, opozarja Korljan. "Nobena od teh dveh največjih strank ne bo osvojila absolutne večine in ne bo sposobna vzpostaviti vlade brez pomoči bodisi druge strani ali koalicijskih partnerjev." To poudarja ključno vlogo manjših strank, ki se povezujejo. Volilna bitka se bo tako odločala med dvema velikima blokoma, vmes ni veliko prostora, vendar je treba na razmerja počakati do volitev.

Z volilno kampanjo, ki se začne 19. februarja, in le še dobrima dvema mesecema do volitev je politično ozračje v Sloveniji že razgreto. Gregorčič napoveduje, da bodo v ospredju še vedno "afere predsednika vlade, s katerimi želi nekako odvrniti morda pozornost tudi od nekih slabih kazalcev." Kljub tem temam bi se morali po njegovem mnenju osredotočati na razvojna vprašanja države, zakaj javni servisi ne delujejo, zakaj ljudje še vedno dlje čakajo na zdravnika itd. "Palestina je padla v vodo, počakajmo, Trump ima neke nore ideje, morda se bomo pogovarjali tudi o zelo resnih vprašanjih, če bo poskusil zasesti Grenlandijo," je zaključil.