Dario Varga je želel, da Shakespearovo dramo za njegovo predstavo prevede prav Andrej Rozman, ki bo tako v prevodu kot v priredbi pustil svoj avtorski pečat in hkrati zajel sodoben duh časa. Rozmanova prevodna različica je krajša, od vseh monologov je ostal le eden, zmanjšal je število oseb, "ukinil" je tudi premalo izrazitega Horacija, za katerega Roza meni, "da preveč naklada". Najbolj radikalno v tekst je Roza posegel na koncu, saj Hamlet preživi, kar pa po besedah dramaturga Andreja Jakliča ne zmanjšuje tragike, ki se v predstavi kaže v soočanju iskrene, nedolžne otroške duše in surovega pragmatizma.
Vargovega Hamleta je utelesil dvanajstletni Vlado Mičkovičk, ki je neposredno povezan z režiserjevim prvim srečanjem s Hamletom. Za Vargov režijski koncept je namreč ključen njegov otroški spomin, saj dvanajstletnik Hamleta sprejema bolj vizualno kot intelektualno. Otrok čuti, da je Elsinor gnil ter elsinorske figure vidi izkrivljeno in popačeno.
Oblikovanje slednjih je predstavljalo poseben napor: Dario Varga je svoje otroške predstave likov po principu fotorobota narekoval Tomažu Lavriču, ki jih je narisal. Nato je v proces nastajanja t.i. humanoidov (moralno iznakažene človeške kreature) stopil kipar Bojan Mavsar, ki je na odlitek posameznega igralca nanašal glino, nato lateks ter na koncu ustvaril nekakšne skafandre, ki jih je v elizabetinska oblačila odela kostumografka Jerneja Jambrek Varga. Ustvarjalci predstave so morali humanoidni specifičnosti prilagoditi gib, govor, misel in čutenje ter z ozirom na te vzpostaviti nov, popolnoma izmišljen svet mladostnika Hamleta.
Igrajo še Ivo Godnič, Olga Kacjan, Sebastijan Cavazza, Matej Recer, Romana Šalehar. za kostume je poskrbela Jerneja Jambrek Varga. Predstava traja eno uro in dvajset minut.