Večino zakonskih rešitev za reformo javne uprave je vlada Andreja Bajuka sicer poslala v parlament, vendar obravnave niso doživele in se bo moral z njimi spopasti novi državni zbor. Skupaj s predlogom zakona o vladi je predlagana tudi sprememba ustave v delu, ki ureja oblikovanje in delovanje vlade. Nove rešitve naj bi olajšale oblikovanje vlade in okrepile odgovornost premiera ter uvedle fleksibilno število ministrstev. Zakon o upravi bo med drugim določil oblikovanje organov v sestavi vlade, zakon o javnih agencijah pa bo kot sistemski zakon dajal pravno podlago za ustanovitev teh agencij, na katere bodo predvidoma prenesene tudi nekatere naloge državne uprave. Zakona o javnih uslužbencih pa Bajukovi vladi ni uspelo sprejeti, tako da bo zahtevno usklajevanje s socialnimi partnerji v zvezi z rešitvami v zakonu najverjetneje naloga nove vlade.
Neodvisno od sprejema reforme pa je jeseni steklo izvajanje poleti na vladi sprejete strategije usposabljanja za povečanje administrativne sposobnosti pred vstopom Slovenije v EU. Strategija naj bi zagotovila usposabljanje in izpopolnjevanje upravnih delavcev na področju evropskih zadev, tako da bodo ključni slovenski upravni delavci usposobljeni za izvajanje nalog, ki jih prinaša članstvo v EU. Strategija je usmerjena na več ciljnih skupin, in sicer od najvišjih kategorij visokih upravnih delavcev in funkcionarjev, ki se vsakodnevno ukvarjajo z evropskimi zadevami, do upravnih delavcev, ki se občasno ukvarjajo s tem delom. Prva faza strategije se bo izvajala v obdobju od leta 2000 do leta 2002 oziroma do ciljnega datuma za vstop v EU, sledila bo druga faza.
Sicer pa je vlada pripravila tudi pregled trenutnega stanja upravne usposobljenosti za izvajanje pravnega reda EU po 29 poglavjih, o katerih potekajo pogajanja Slovenije z EU. Pri tem je ugotovila, da je upravni sistem za izvajanje pravnega reda EU v veliki meri že izgrajen, in sicer na 18 področjih v celoti, na 11 področjih pa razmere še niso zadovoljive. V prvem primeru bo tako potrebno zagotoviti predvsem kadrovske okrepitve in dodatno izobraževanje ter usposabljanje, v drugem pa resneje dodatno ukrepati. Razmere pa niso zadovoljive predvsem na najzahtevnejših področjih, in sicer gre za prost pretok blaga, storitev, oseb in kapitala, kmetijstvo, okolje, ribištvo, transport, energijo, telekomunikacije ter notranje zadeve in pravosodje.
