Tožniki trdijo, da je IBM nemškim oblastem dobavljal tehnologijo, izdelke in usluge, čeprav je vedel, da jih bodo te uporabile za izvajanje genocida. Z uporabo strojev za branje preluknjanih kartic, znanih pod imenom Hollerith, ki jih je dobavljal IBM, naj bi nacisti med leti 1933 in 1939 uspeli arhivirati podatke o velikem številu Judov in pripadnikov drugih, po njihovem mnenju manj vrednih družbenih kategorij.
Eden od odvetnikov žrtev, Michael Hausfeld, je včeraj v New Yorku dejal, da Hitler brez pomoči IBM ne bi mogel tako učinkovito in hitro izvesti množičnih aretacij Judov in pripadnikov drugih manjšin, jih nato uporabiti kot prisilne delavce in jih nazadnje usmrtiti. S pomočjo strojev, ki jih je izdeloval IBM, so lahko nacisti na moderen in učinkovit način upravljali z delovnimi in koncentracijskimi taborišči. IBM naj bi vedel, za koga dobavlja stroje, še trdijo tožniki. Dodajajo, da si je po vojni IBM prizadeval kar najbolj zmanjšati svojo vlogo med drugo svetovno vojno.
