Omenjeni "strogo zaupni ukaz" naj bi Karađić poveljnikom vojske bosanskih Srbov izdal 9. julija 1995, dva dni pred padcem mesta. Ukaz naj bi nato prejeli tudi častniki, med njimi general Krstić. Karađić naj bi obenem tudi ukazal nadaljevanje ofenzive bosanskih Srbov, s katero naj bi poskušali razbiti muslimanske sile v enklavah Srebrenica in Žepa. Obramba je predložila tudi dokument generalštaba vojske bosanskih Srbov, izdan 11. julija 1995, v katerem ta od vojske zahteva "kar največjo vljudnost" do nizozemskih pripadnikov mirovnih enot ZN, ki so varovali mesto, obenem pa naj bi "se izogibali vsem provokacijam, ne glede na obnašanje pripadnikov mirovnih sil".
Krstićeva obramba je že v ponedeljkovem uvodnem nagovoru zatrdila, da naj bi množične poboje v Srebrenici nadzorovala "mreža vzporednih poveljstev, za katero general Krstič ni vedel in zato nanjo ni mogel imeti nikakršnega vpliva." Krstić, eden izmed poveljnikov vojske bosanskih Srbov, ki je osvojila Srebrenico, je v dosedanjih zaslišanjih obtožil vojaškega poveljnika bosanskih Srbov generala Ratka Mladiča, da je neposredno in osebno poveljeval posebnim enotam, ki so izvajale poboje v Srebrenici.
Po nekaterih ocenah naj bilo med in po srbski ofenzivi na Srebrenico ubitih oziroma izginulih med 7000 in 8000 bosanskih Muslimanov. Sicer sta na seznamu vojnih zločincev haaškega sodišča tako Karađić kot tudi general Mladič, ki pa se roki pravice za zdaj še izmikata.
Proces proti Krstiću se je začel marca, zagovarja pa se kot nedolžen.
