S pravočasnimi informacijami do boljše vozniške in potovalne izkušnje

Svetlobni napisi na portalih voznike obveščajo predvsem o stanju na cestah, in sicer omejitvi hitrosti, menjavi pasu, previdni vožnji ali uporabi alternativnega izvoza, ki voznikom in potnikom omogoča, da hitreje in varno prispejo na cilj. 

Omenjeni portali spadajo pod spremenljivo prometno signalizacijo, saj se spreminjajo, sem pa se uvrščajo še polportali, ki so običajno nameščeni na območju avtocestnih priključkov, spremenljivi prometni znaki in spremenljiva kažipotna signalizacija.

Vsa zgoraj našteta spremenljiva prometna signalizacija voznike obvešča o prometnih nesrečah in izrednih dogodkih, kot je na primer zastoj na določenem avtocestnem odseku, ter jih, če je to potrebno, z jasnimi ukrepi vodi in usmerja, da zagotovi boljšo pretočnost in varnost prometa.

Prvi leta 2004 na primorski avtocesti

Dars, ki trenutno upravlja in vzdržuje 625 km avtocest in hitrih cest, 143 km priključkov, 22 km razcepov in 41 km drugih cest, je prvo avtocesto opremila z inteligentnim transportnim sistemom, katerega sestavni del so tudi portali, že pred 18 leti. 21 portalov spremenljive prometne signalizacije je bilo tako najprej postavljenih na odseku Klanec–Ankaran na primorski avtocesti, že leto kasneje pa so s takšnim sistemom opremili tudi odsek Vransko–Blagovica na štajerski avtocesti, kjer so postavili še 26 informacijskih portalov. Nadzorniki prometa na omenjenih odsekih nadzorujejo in upravljajo promet 24 ur na dan in vse dni v letu, in sicer iz regionalnih nadzornih centrov na Kozini oziroma na Vranskem.

Število portalov se bo povečalo

Namen tovrstne signalizacije je vodenje prometa v realnem času, ki ga sicer Dars izvaja s pomočjo prometnih senzorjev in prometnih nadzornih centrov po državi. Poleg že omenjenih na Kozini in Vranskem promet nadzorujejo in upravljajo še iz regionalnega nadzornega centra Ljubljana (in podpornega na Hrušici, ki je pristojen tudi za predor Karavanke) in Slovenske Konjice, ki se bo v doglednem času preselil v Maribor.

Sicer pa ima Dars zdaj na omrežju 277 znakov spremenljive vsebine (portalov, polportalov in samostojnih znakov spremenljive vsebine), 1.867 kamer, 237 števcev prometa v vozišču in 65 cestno-vremenskih postaj povezanih v nadzorni sistem.

Obstoječim 150 elektronskim portalom nad našimi avtocestami in hitrimi cestami se bo v kratkem pridružilo še 56 dodatnih, ki bodo povečini postavljeni na ljubljanskem avtocestnem obroču in vseh štirih avtocestnih vpadnicah nanj (gre sicer za prometno najbolj obremenjen del našega avtocestnega omrežja), dva pa tudi na gorenjski avtocesti pred razcepom Podtabor (Tržič) in priključkom Lipce (Jesenice vzhod).

Kaj vse omogoča omenjena tehnologija?

Različni detektorji zaznavajo hitrost in smer vožnje, vrsto vozila, razdaljo med vozili, delež tovornih vozil ... Sistemi za nadzor in vodenje prometa delujejo tudi avtonomno: na primer zjutraj, ko je na zahodni ljubljanski obvoznici zgoščen promet, sistem to zazna in samodejno zniža hitrost na 50 kilometrov na uro v prometni konici. S tem sistem poskuša vzpostaviti čim bolj pretočen prometni tok na tem odseku.

Najsodobnejša tehnologija v službi varnosti

Na portalih so poleg prometne signalizacije in mikrovalovnih detektorjev oziroma števcev prometa nameščene tudi videonadzorne kamere, ki nadzornemu centru omogočajo boljši pregled nad stanjem prometa in posledično natančnejše obveščanje voznikov. S tovrstno tehnologijo se lahko Dars v realnem času odzove na izredne dogodke v prometu, kar ne vodi le k optimizirani pretočnosti, ampak hkrati zvišuje raven prometne varnosti.

Več portalov je nameščenih še pred območji nekdanjih cestninskih postaj, saj je Dars te preuredil v t. i. nadzorne točke, namenjene preusmerjanju in nadzoru različnih vrst vozil. Namen nadzornih točk je tudi pregled preobremenjenih in tehnično pomanjkljivih vozil ter spremljanje voznikov in njihove zmožnosti vožnje. To pa vodi v dodatno povečanje prometne varnosti in posledično izboljšanje pretočnosti prometa.

Nujno je sodelovanje voznikov

V Darsu poudarjajo, naj vozniki dosledno upoštevajo vsebine spremenljive prometne signalizacije, saj se lahko boljša pretočnost prometa doseže le s skupnim sodelovanjem. S tem, ko vozniki dosledno upoštevajo prometno signalizacijo in pravila kulturne vožnje, veliko pripomorejo k izboljšanju pretočnosti prometa. Pomaga seveda tudi, če se vnaprej pozanimajo o razmerah na cestah in se po potrebi na pot odpravijo prej, pozneje oziroma po alternativni poti ter se tako izognejo morebitnemu zastoju in slabi volji. 

* Naročnik vsebine je Dars.