Štiriinštiridesetletni John Paul Penry je bil obsojen na smrt zaradi posilstva in umora Pamele Moseley Carpenter leta 1979, čeprav so strokovnjaki prepričani, da je njegova mentalna zrelost danes še vedno na ravni sedemletnega otroka. Vrhovno sodišče ZDA bo kasneje tudi odločalo, ali spada usmrtitev duševno prizadetih ljudi v kategorijo krute in nenavadne kazni, ki jo ustava prepoveduje. Zvezna vlada je tak zakon že sprejela, poleg nje pa še 15 zveznih držav prepoveduje usmrtitev takih ljudi. V ZDA sicer 38 od 50 zveznih držav izvaja smrtno kazen, prav tako pa tudi zvezna vlada. Slednja sicer že od leta 1963 ni nikogar usmrtila, vendar bo kmalu prišel na vrsto terorist, obsojen za napad na zvezno zgradbo v Oklahoma Cityju Timothy McVeigh.
Kompromisni predlog zakona, ki sta ga sprejela oba domova teksaškega kongresa je bil sprejet na pobudo demokratov in predvideva, da bo porota po izreku obsodbe razpravljala o tem ali je oseba duševno prizadeta. V primeru, da bodo to ugotovili, se smrtna kazen avtomatično spremeni v dosmrtno ječo. Če porota ugotovi, da je obsojenec dovolj bister, potem imajo njegovi odvetniki pravico, da skušajo sodnika še enkrat prepričati, da je obsojenec duševno prizadet. Sodniku bosta pri tem pomagala dva strokovnjaka.
Porota ima za zdaj na voljo smrtno kazen ali pa dosmrtno ječo z možnostjo pogojnega izpusta po 40 letih. Porotniki so se doslej večinoma odločali za smrtno kazen, saj jih je bilo strah, da bi lahko morilec po 40 letih prišel na prostost in spet ubijal. Tretja izbira je bila dosmrtna ječa brez možnosti pogojnega izpusta, vendar jo je teksaški kongres v začetku maja zavrnil.