Dokler ne bo prišlo do prepiha na tem področju, po njegovem mnenju ni ministra, ki bi bil sposoben izvesti reformo, "talci tega pa so stranke v koaliciji".
Predsednik DL Gregor Virant na to odgovarja, da je "korupcija v zdravstvu dejstvo". "Lahko rečem, da policija na tem intenzivno dela in da je to ena od prioritet kriminalistične policije in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). V konkretnosti policijskih preiskav se ne spuščam, vem pa, da NPU intenzivno dela tudi na korupcijskih zadevah v zdravstvu. Kaj več ne morem komentirati," je dejal.
KPK: Odgovorna je politika
Erjavec je z omembo KPK močno razburil komisijo, ki je v odzivu za javnost zapisala, da je njegova izjava neresnična, nedostojna, za "politika, ki je sedel v več vladah, pa predstavlja tudi nesprejemljivo sprenevedanje in prevračanje odgovornosti".
"Namesto ukrepanja danes politiki lahkotno preložijo odgovornost na organe nadzora in pregona. Na koncu bomo prišli do lahkotne ugotovitve, da so za stanje v zdravstvu krivi komisija, policija in sodišča. Podobno kot je z luknjo v bančnem sistemu, ki danes »za vrat stiska« celotno državo. Zanjo niso krivi tisti, ki so v državne banke po politični liniji nastavljali nadzornike in ti potem naprej uprave, da so bile banke slabo vodene in upravljane. Niso krivi tisti, ki so dajali kredite 'na dobro (politično?) ime'. Ne. Krivi so organi pregona? To je tako, kot da bi bila za slabe ceste odgovorna policija," so zapisali v komisiji.
Komisija ob tem opozarja, da je korupcija v zdravstvu sistemske in strukturne narave, širi pa se predvsem zaradi izvršne in zakonodajne oblasti, ki sta tak sistem vzpostavili in ga vzdrževali na institucionalnem, zakonodajnem ter proračunskem nivoju.
Poseben problem so javna naročila v zdravstvu, tako na področjih zdravil in medicinskih pripomočkov, kot tudi na področju gradenj. "Že od znane afere operacijske mize, ki ni doživela epiloga na sodišču, se ni nič posebnega spremenilo," dodaja komisija.
Glede dobave zdravil javnemu zdravstvu je komisija zapisala, da je trg med dobavitelji tako "zabetoniran", kot da bi šlo za kartelno razdelitev trga. "Noben minister, nobena vlada ni bila sposobna na tem področju narediti reda – uvesti centraliziranega in transparentnega naročanja, uporabiti prednosti, ki jih Sloveniji ponuja članstvo v Evropski uniji – prosti pretok blaga. Pa ne gre za jedrsko fiziko, zgolj za politično voljo, jasno zastavljene cilje in izvedbo," še dodajajo.
Ministri niso prijavili nedovoljenega lobiranja
V zadnjih dveh letih je KPK prejel 12 poročil o lobiranju na ministrstvu za zdravstvo, hkrati pa ni bil prijavljen niti en poskus nedovoljenega lobiranja. "Od zadnjih treh ministrov za zdravje komisija ali drugi organi pregona po védenju komisije niso prijeli niti ene take prijave. Pa bi to bili po zakonu dolžni storiti. Razkorak med besedami politikov in tistim, kar sporočijo pristojni instituciji, je prevelik," opozarja komisija.
KPK pojasnjuje, da je v obdobju od leta 2010 do 2012 obravnavala več kot 200 primerov s področja zdravstva. Podala je več kot 40 kazenskih ovadb oziroma naznanil kazenskih dejanj in prijav pristojnim inšpekcijskim službam, ter posredovala več kot deset predlogov za spreminjanje zakonskih, podzakonskih in internih aktov. Problem korupcije v zdravstvu je izpostavila tudi v vsakem letnem poročilu. "Pri komisiji prepogosto obstaja občutek, da se s svojimi opozorili in priporočili zaletavamo v zid," so še zapisali.
Komisija tudi meni, da je razprava o zdravstveni reformi pomembna in ni povezana le s korupcijo. Pri tem KPK poudarja, da mora biti sistem urejen tako, da kar najbolj odpravlja sistemska korupcijska tveganja in tveganja za nasprotje interesov, ki jih v sedanjem sistemu mrgoli. Te stvari pa lahko spremeni le politika.
Za to vlado zdravstvo drugorazredna tema
Zofija Mazej Kukovič, ki je bila ministrica v prvi vladi Janeza Janše, je danes zapisala, da je za vlado zdravstvo "žal drugorazredna tema". Po njenem mnenju bi moral biti cilj reforme vzpostavitev ravnovesja med zadovoljnimi pacienti in izvajalci zdravstvenih storitev. Pri tem bi morali ohraniti sistem javnega zdravstva ter ravnotežje med javnimi zavodi in koncesionarji. Za učinkovit boj proti korupciji bi po njenih besedah morali imeti usposobljene kadre na področju investicij, nakupa zdravil ter opreme. V procese zdravja bi morali uvesti odličnost, kot tudi v procese poslovanja, uvesti pa bi morali tudi sistem e-zdravje.
KOMENTARJI (191)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.