V članku, ki ga je v soboto objavil švedski dnevnik Goeteborgs-Posten, sta Prodi in Persson zapisala, da bi se "raje vnovič pogajala o nekaterih točkah protokola iz Kjota, če te ZDA preprečujejo ratifikacijo, kot pa da bi sporazum v celoti zavrnili". "Vztrajamo pri protokolu iz Kjota, ki je za nas nedotakljiv, zato smo pripravljeni nadaljevati proces njegove ratifikacije," je pojasnil Filori in obenem izrazil pripravljenost komisije za pogajanja o "tehničnih podrobnostih izvajanja" protokola, a le "v okviru ciljev, ki so bili začrtani v Kjotu".
Medtem je trojka EU pod vodstvom švedskega ministra za okolje Kjella Larssona, ki po svetu lobira za kjotski protokol, po današnjih pogovorih v Pekingu sporočila, da ji je Kitajska zagotovila svojo zavezanost protokolu iz Kjota o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Kot je po srečanju z namestnikom kitajskega zunanjega ministra Wang Guangyjem in ministrom za okolje Xie Zhenhuom dejal Larsson, je Peking protokol pripravljen izvajati tudi, če se mu bodo ZDA odpovedale.
Larsson je še pojasnil, da so na pogovorih s kitajskimi gostitelji govorili predvsem o argumentih Washingtona, ki trdi, da protokol iz Kjota ne predvideva "nikakršnih obveznosti" s strani držav v razvoju. "To seveda ni res," je poudaril švedski minister, ki je pojasnil, da pri teh državah ne gre za "količinske obveznosti". "Kitajci so nam prikazali nekatere zelo dobre rezultate," je dejal in pri tem omenil 30-odstotno zmanjšanje uporabe premoga v državi. Trojka je pred Kitajsko obiskala še Rusijo in Iran.
Medtem pa so diplomatski viri v Parizu danes sporočili, da naj bi ministri za okolje prihodnji teden nadaljevali niz neformalnih posvetovanj o segrevaju okolja, potem ko so ZDA postavile pod vprašaj izvajanje Kjotskega protokola. Tako naj bi nizozemski minister za okolje Jan Pronk, ki vodi pogajanja o podnebnih spremembah, 17. aprila obiskal Washington, kjer naj bi se o tem vprašanju pogovarjal s predstavniki administracije predsednika Georga Busha. Dan kasneje naj bi se Pronk v New Yorku udeležil neformalnega srečanja s svojimi kolegi iz EU, na katerem naj bi pripravili skupno evropsko strategijo.
