»Opažamo, da se ljudje v zadnjem času bolj zavedajo pomembnosti vlaganja v lastno zdravje in pomena preventive ter že opažamo pozitivne premike v tej smeri, kar nas zelo veseli,« aprila objavljenim rezultatom Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pritrjuje Ljiljana Ljepović, dr. med., specialistka internistka gastroenterologinja in vodja preventivnih programov v Diagnostičnem centru Bled, a opozarja, da je zelo pomembno, da pričnemo z ozaveščanjem že pri majhnih otrocih in mladostnikih. Evropsko (in s tem seveda tudi slovensko) prebivalstvo namreč še vedno močno ogrožajo številne nenalezljive bolezni sodobnega časa: rak, kronične bolezni dihal, srčno-žilne bolezni in diabetes. Gre za stanja, ki predstavljajo izjemno pogost vzrok prezgodnje umrljivosti in močno bremenijo gospodarski razvoj in varnost prebivalcev ter njihovih družin.
»Današnji tempo življenja je precej hitrejši kot pred desetletjem, spremenil se je tudi naš življenjski slog, povečala se je stopnja stresa, s katerim se vsakodnevno srečujemo in tudi obremenjenost tako doma kot na delovnem mestu,« o glavnih vzrokih za največ zdravstvenih težav Slovenk in Slovencev pravi specialistka internistka gastroenterologinja. Zavedati se moramo, da se prebivalstvo stara, zato so pogostejše tudi bolezni, ki spremljajo starejšo populacijo, kot izredno pereč problem pa strokovnjakinja izpostavlja še dejstvo, da zaradi tempa, v katerem živimo, marsikdaj premalo časa namenimo gibanju, rekreaciji in zdravi prehrani. »Skupek vseh teh dejavnikov vodi v pogostejša obolevanja, pogostejše odsotnosti z dela in ravno zato je tako zelo pomembno, da si vzamemo čas zase in poskrbimo za lastno zdravje.«
Kje so tveganja največja?
V svetovnem merilu so v razvitih državah najpogostejši vzrok za prezgodnjo smrt bolezni srca in ožilja. Tudi v Sloveniji ni nič drugače. »Glavni vzrok za srčno-žilne bolezni je pospešena ateroskleroza, pri čemer gre za nalaganje holesterola v žilno steno. Posledično nastanejo obloge, ki lahko vodijo do zamašitve žile. V analizi, ki smo jo naredili v Diagnostičnem centru Bled v okviru preventivnih programov, smo ugotovili, da ima skoraj polovica naših preiskovancev povečane vrednosti krvnih maščob, kar pa ob nespremenjenem življenjskem slogu lahko vodi do že omenjene ateroskleroze,« pojasnjuje doktorica medicine Ljiljana Ljepović.
»Dejavniki tveganja so predvsem prekomerna telesna teža, ki jo pri naših preiskovancih zaznamo v več kot 70 odstotkih, motnje v presnovi maščob, neustrezna telesna aktivnost, povečan krvni pritisk, motena presnova krvnega sladkorja, kajenje in izpostavljenost stresu. Pogosto, v 30 odstotkih, najdemo vse znake za tako imenovani presnovni sindrom, ki kot skupek dejavnikov tveganja pomenijo še večjo možnost akutnega miokardnega infarkta in možganske kapi.«
A to po besedah strokovnjakinje ni osamljena težava slovenske populacije. »Poleg srčno-žilnih bolezni je med našimi preiskovanci pogosta tudi gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), ki jo z gastroskopijo ugotovimo pri skoraj tretjini preiskovancev. Pri tej bolezni je pomembno pravilno prehranjevanje in pravočasno jemanje zdravil, ki izboljšajo kakovost življenja. Ne nazadnje pa ne smemo pozabiti niti na tako imenovane 'bolezni sedenja', kar se kaže s kostno-mišičnimi težavami, mišičnimi težavami. Pri prekomerni telesni teži pa narašča steatoza jezer oziroma steatohepatitis, kar lahko vodi v kronično jetrno bolezen.« Dobra novica je, da lahko te bolezni z odpravljanjem dejavnikov tveganja za njihov razvoj uspešno preprečujemo.
Veliko vlogo pri povečanem tveganju za prej omenjene bolezni ima kronični stres, ki so mu številni stalno izpostavljeni. »Stres je po definiciji reakcija organizma na dražljaj iz okolja, ki moti osebno ravnotežje. Zato je prilagajanje stresu odvisno od človekovih izkušenj in tudi od trenutnega počutja,« pojasnjuje doktorica medicine Ljiljana Ljepović in v nadaljevanju našteje najbolj pogoste in rizične oblike stresa. »Poznamo delovno izčrpanost, ki je posledica pretiranega dela zaradi prezahtevnih delovnih zahtev, ki sicer vodi v stresne bolezni, lahko tudi poškodbe, vendar po ustreznem počitku izzveni.«
»Drugače je s tistimi, ki so zaradi predolge izpostavljenosti stresu in zaradi osebne značilnosti bolj dovzetni za stres. Takrat govorimo o kronični utrujenosti, ki vodi v izčrpanost in potem v sindrom izgorevanja. Prav ta vrsta kronične utrujenosti in izčrpanosti vodi v različne bolezenske simptome. Največkrat so to motnje koncentracije in motnje spanja, prebavne motnje, bolečine v mišicah in križu. Marsikdaj pa izčrpanost vodi tudi v anksioznost, depresijo, kardiovaskularne bolezni. Opažamo, da so bolezni kot posledica kroničnega stresa pri nas v porastu, na kar opozarja tudi svetovna zdravstvena organizacija s poudarkom, da to postaja najbolj razširjena poklicna bolezen.« Prav zaradi tega je po besedah strokovnjakinje nujno, da se stopnja stresa prepozna, da se o njej govori in ustrezno ukrepa.
Kako živeti bolj zdravo?
Tempa sodobnega življenja ne moremo ustaviti ali spremeniti, z nekaj majhnimi spremembami vsakdana pa lahko bistveno pripomoremo k bolj zdravemu življenjskemu slogu. »Predvsem s pravilnim prehranjevanjem, telesno aktivnostjo in obvladovanjem stresa, lahko bistveno zmanjšamo možnost infarkta in srčne kapi, pa tudi razvoja rakastih bolezni, svetuje doktorica medicine Ljiljana Ljepović. Glede na priporočila WHO pri odraslih zadošča 150 minut vsaj zmerne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden. Otrokom in mladostnikom pa priporočajo vsaj eno uro zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti vsak dan. V večini primerov se to najlažje in najhitreje doseže z rednim pešačenjem in/ali kolesarjenjem.
Za svoje zdravje lahko torej v veliki meri poskrbimo sami s tem, da naredimo naš vsakdan bolj kakovosten in si vzamemo čas zase. Prav tako je potrebno pravočasno razmišljati o naši varnosti in prihodnosti naših najbližjih. Bolezen lahko namreč hitro in zelo kruto poseže v naše življenje in poleg psihičnih povzroči tudi mnogo materialnih, predvsem finančnih skrbi. Prav zato je preventiva izjemnega pomena. “Pri nas preventivne zdravstvene preglede izvajamo že vrsto let, njihov pomen pa je prav ugotavljanje dejavnikov tveganja za nastanek bolezni in opozarjanje posameznikov na možnost neželenega dogodka,« pojasnjuje vodja preventivnih programov v Diagnostičnem centru Bled in poudarja, da je z ustreznim ukrepanjem in preprečevanjem dejavnikov tveganja potrebno začeti dovolj zgodaj, že desetletje prej.
Sponzorirana vsebina
