Ko sem julija napisal e-mail direktorju Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Matjažu Kuntnerju s prošnjo, da poveže radovedni študentki biologije s kakšnim raziskovalcem, sem odgovor dobil v manj kot 15 minutah. Srečanje se je zgodilo naslednji dan.
Direktor nas je povezal z znanstvenim svetnikom na NIB Anžetom Županičem, ker "ima za seboj zanimivo raziskovalno pot v tujini. Upam, da bo pripravljen na pogovor," mi je odpisal. Anže se strinja, da se sreča z diplomiranima biologinjama Tejo in Valentino, da jima pomaga na precej neusmiljenem začetku karierne poti. Toda opozori nas vnaprej: "Po izobrazbi nisem biolog, sem elektrotehnik, a sem se biologije priučil."
Teja Volk in Valentina Stojilkovič sta ekologinji in "na tem področju se skoraj ne da dobiti izkušenj v času študija," pove Valentina naslednji dan, ko v bližini NIB čakamo, da se nam pridruži še Anže. "Če pogledaš dela, ki jih ponuja študentski servis, se nič primernega ne najde, razen morda kakšno pomivanje steklovine. Vendar si s tem na karierni poti ne moreš prav veliko pomagati," doda.
Ko pride še Anže, se usedemo na zidek ob potoku in na nekaj stolov, ki so stali zraven. Takoj zatem pride natakarica. "Pospravljam vrt, tako da bom stole žal morala pobrati." Anže doda: "Stoli bodo šli. No, pa saj tukaj vsi po navadi sedimo na tleh."
"Prednost biologije je v tem, da je to široka panoga, daje veliko priložnosti, po drugi strani si lahko izgubljen, kam in kako se obrniti. Tega, da delaš na terenu, ni tako veliko. Razni zavodi in društva ti omogočajo, da delaš na terenu. Po drugi strani ti delo v laboratoriju odpre veliko več možnosti. Tretja opcija je delo za računalnikom, To je moja opcija, bioinformatika," pove raziskovalec.
Teja razloži, da jo od vseh možnosti najbolj zanima morska biologija. "Mene točno to zanima. Samo da mi nekdo reče, naj pridem v Piran na Morsko biološko postajo, takoj jutri sem tam, tudi v avtu prespim, če je treba!"
Valentino najbolj zanima rastlinska genetika. Intenzivno išče karierne priložnosti na področju biologije, se povezuje z ljudmi iz različnih podjetij in odseki raziskovalnih inštitutov, ki se ji zdijo zanimivi.
Anže Županič je doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani na temo zdravljenja raka z elektrokemoterapijo. "Vedno so me zanimali genetika in biološki sistemi. V Sloveniji takrat nisem našel prave možnosti, zato sem šel v Anglijo, v Newcastle." Štiri leta je delal na več projektih na temo človeškega staranja in "v tem času sem se iz elektroinženirja ‘prešolal’ v biološkega inženirja", razloži.
Z raziskovanjem tovrstnih tematik se ukvarja tudi zdaj na NIB. Kot zanimivost pove, da so se v času koronakrize ukvarjali z vprašanjem, ali se da zaznati covid-19 v odpadnih vodah. "Prednost tega pristopa je sicer v tem, da ni treba testirati velikega števila ljudi, da lahko okvirno poveš, koliko ljudi je okuženih," pojasni.
Tejo in Valentino zanima, kako naj se najbolje lotita svoje karierne poti na področju biologije. "Kar zadeva podjetja, ki zaposlujejo ekologe, sem jaz precej bos. Moram kar vprašati, ali vam niso na faksu nič povedali?" je začuden raziskovalec. "Ne oziroma zelo malo," pojasnita dekleti.
"Če bi izbirala med delom na kakšnem raziskovalnem inštitutu in podjetjem, bi izbrala prvega, ker mislim, da imaš tam bolj proste roke za raziskovanje. Sicer je manj denarja kot v podjetju, lahko si pa bolj izmišljuješ, kaj bi raziskoval," razloži Valentina. Anže ji odvrne, da "če si pripravljena malo životariti, se da na inštitutu marsikaj zanimivega narediti. Pomembno je, da se ve, kakšne so v tem primeru možnosti," nadaljuje. "Odvisni smo od razpisov. Nekomu lahko povemo, recimo, da čakamo, ali smo bili na projektih uspešni. Prijavimo se na primer na štiri razpise. Verjetnost za vsakega posebej, da ga dobimo, je okoli 20 odstotkov, torej je verjetnost, da dobimo vsaj enega od njih in da se novo sodelovanje lahko začne, okoli 60 odstotkov," doda.
Svetuje jima, da se z želeno raziskovalno skupino vzpostavi stik na dovolj entuziastičen način, "nobenega opravičila, da nimaš toliko izkušenj. Imaš jih! Med študijem si delala, tudi če ne v povezavi z biologijo, kar pomeni, da znaš biti pripadna," pove Teji. Predstavi jima tudi pet podjetij, s katerimi pri NIB raziskovalno dobro sodelujejo, in jima obljubi pomoč pri povezovanju z njimi. "Absolutno sem za to, da sem vajin svetovalec. Z veseljem pomagam," na prošnjo za nadaljnjo pomoč na karierni poti odgovori Anže. Izmenjajo si e-naslove, da bodo ostali v stikih.
Jutri ne spreglejte nadaljevanja zgodbe o tem, kako so mlade biologinje spoznale še enega uspešnega raziskovalca, tokrat z Instituta ‘Jožef Stefan’, in o kakšnih priložnostih so se pogovarjali.
David Florjančič je ustanovitelj Zavoda Pospešek, katerega cilj je mladim v Sloveniji v času izobraževanja pomagati do uspešnejših kariernih poti. To počne tako, da mlade na neformalnih srečanjih povezuje s posamezniki, ki so že uspešni na tistih področjih, ki jih zanimajo. Vsak vikend bomo na portalu 24ur.com objavljali zgodbe srečanj, vsak teden z drugega področja.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.