Nekateri se še spomnijo avtomobilov, v katerih ni bilo klimatskih naprav. "Ne vem, kako smo to zdržali, ampak smo preživeli," je povedal Blaž Poženel, odgovorni urednik AMZS Motorevije.
Klime so sicer vgrajevali v ZDA že v 50. letih prejšnjega stoletja, ampak samo za multimilijonarje.
"Od leta 1980 naprej pa je stvar postala bolj dostopna, najprej za luksuzne avtomobile," je dodal Poženel.
Okoli leta 2000 je krožila tale šala - poleti se vozim z zaprtimi okni, ni važno, če švicam, važno je, da sosed misli, da imam klimo.
Ampak klima ni samo luksuz. Raziskave kažejo, da so ohlajeni avtomobili tudi bolj varni. Dejstvo je, da huda vročina ne vpliva dobro na naše psihofizične sposobnosti.
"Reakcijski čas, razdražljivi smo. Klima je pripomogla k prometni varnosti. In seveda, v resnici ni samo za vroče dni...," je razložil Poženel.
Ker suši zrak, preprečuje rošenje šip. Brisanje stekla med vožnjo je nekaj, kar sodi v zgodbe o preteklosti. Klimatska naprava je iz luksuza postala nuja. Toda ali prinese tudi tveganja? Do neke mere je čiščenje filtrov denimo nuja zaradi plesni. Tudi prehlad je zaradi klime postal bolezen poletja. S klimo ne gre pretiravati. Zdravniki predlagajo, da noben prostor, vključno z avtom, ne bi smel biti več kot sedem stopinj hladnejši od zunanjosti.
Kakšna pa je prihodnost teh naprav? So ljudje, ki menijo, da bo klima v električnih avtomobilih težava, da boš, če obtičiš v zastoju, ostal brez elektrike. Vendar testi kažejo, da je klima v primerjavi z motorjem izredno varčna.
"V osmih urah porabi toliko kot 64 kilometrov vožnje," je dejal Poženel.
Pri bencinskih motorjih pa naj bi klima porabo povečala za liter do liter in pol na 100 kilometrov. Ne tako veliko glede na prednosti, ki jih prinaša.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.