"To sojenje naj bi upravičilo vojne zločine, ki jih je Nato storil proti Jugoslaviji", je dejal Milošević. Na vprašanje, če želi, da mu preberejo obtožnico, je Milošević odgovoril: "To je vaš problem." Na večkratno vprašanje sodnika Mayja, ali se bo zagovarjal kot kriv ali kot nedolžen, Miloševič ni odgovoril, pač pa je najprej v angleščini, nato pa še v srbščini ponavljal, da haaškega sodišča ne priznava in da je sojenje proti njemu le opravičilo za zločine zveze NATO. Ko je sodnik May vztrajal: "Postavil sem vam vprašanje," je Miloševič v angleščini odvrnil: "Jaz pa sem vam dal odgovor."
Predsednik sodišča, Britanec Richard May, je moral posredovati, rekoč: "Gospod Milošević, to ni trenutek za govore. V prihodnosti boste imeli dovolj priložnosti, da se branite pred tem sodiščem". Sodniki so potem po zakonu odločili v korist obdolženega, da se bo obtoženec zagovarjal kot nedolžen. Sojenje bodo nadaljevali 27. avgusta, zaslišanja prič pa naj bi se začela šele naslednje leto.
Obtožnica ga bremeni štirih obtožb, ki zadevajo zgolj zločine na Kosovu: deportacija kot zločin proti človeštvu, umor kot zločin proti človeštvu, umor kot kršitev vojnega prava ter preganjanje ljudi na podlagi etnične in verske pripadnosti kot zločin proti človeštvu. V obtožnici, ki jo je danes v sodni dvorani izjemoma predstavljala glavna haaška tožilka Carla Del Ponte, so zapisana imena 577 žrtev, bremeni pa ga tudi pregona 740.000 prebivalcev Kosova.
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević se je po nastopu na prvi obravnavi na kratko srečal z glavno tožilko sodišča Carlo Del Ponte, so sporočili iz Haaga. Po besedah svetovalca Del Pontejeve je šlo za običajno srečanje glavne tožilke z obtožencem, na katerem ga je seznanila s podrobnostmi sodnega postopka. V kakšnem ozračju je potekal pogovor, ni znano.
Na prvi nastop Miloševića pred haaškim sodiščem se je že odzvala skupina njegovih odvetnikov v Beogradu. Odvetnik Veselin Cerović je menil, da je nekdanji predsednik s prvega soočenja s sodniki odšel kot "moralni zmagovalec". "To, da se je odpovedal odvetniku, pomeni, da Miloševič ne priznava haaškega sodišča. Na ta način ostaja dosleden in zvest svojim načelom ter filozofiji. Kar si želi, je dialog s predstavniki držav, ki so uničevale njegov narod in rušile državo, ki jo je vodil," je za 24 ur povedal Cerović.
Da se bo moral Milošević pri pripravi svoje obrambe le posvetovati z odvetniki, pa je menil predsednik haaškega sodišča Claude Jorda. Miloševićevo zavrnitev, da se pred sodiščem pojavi z odvetnikom, je sicer po besedah Jorde bilo pričakovati, saj naj bi bil Milošević človek, ki živi po svojih pravilih. Bo pa tudi Milošević v določenem trenutku potreboval zavetje in obrambo, je poudaril Jorda.
Tiskovni predstavnik haaškega sodišča je medtem pojasnil, da pri zvočnih prekinitvah med obravnavo ni šlo za tehnične težave, kot so poročali nekateri novinarji, temveč je britanski sodnik, Richard May, ki je vodil obravnavo, Miloševiću nekajkrat izklopil mikrofon. Sodnik May, ki je Miloševića opozoril, da sedaj ni primeren čas za govore, je obtožencu mikrofon med drugim izklopil, ko je ta dejal, da je sodišče nezakonito.
Maja 1999 je haaško sodišče potrdilo obtožnico, ki Slobodana Miloševića bremeni zločinov proti človeštvu, storjenih nad kosovskimi Albanci leta 1998 in 1999, ter kršenja vojnega prava na Kosovu. Skupaj z Miloševićem so obtoženi še sedanji srbski predsednik Milan Milutinović, nekdanji namestnik premiera ZRJ Nikola Šainović, nekdanji srbski notranji minister Vlajko Stojiljković in nekdanji poveljnik jugoslovanske vojske Dragoljub Ojdanić.
Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher pa je izjavil, da so obremenilne dokaze za sojenje Miloševiću pripravile ZDA in da bodo, če bo potrebno, predstavile še dodatne informacije. Predstavniki ameriške centralne obveščevalne službe CIA niso želeli pojasniti, katere so te "dodatne informacije", ki bi jih Washington lahko posredoval Mednarodnemu sodišču. Boucher je pojasnil, da je skupina sodnih izvedencev ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI vse od konca posredovanja zveze NATO v ZRJ leta 1999 na Kosovu zbirala dokaze, ki Miloševića obtožujejo zločinov nad Albanci. Izvedenci FBI so na Kosovu odkrili približno 200 trupel, od tega so jih identificirali približno 75 odstotkov.
Milošević je trenutno obtožen zgolj zločinov, storjenih na Kosovu, nekdanji posebni odposlanec ameriškega predsednika za Balkan Richard Holbrooke pa je izjavil, da bi se nekdanji jugoslovanski predsednik lahko v Haagu zagovarjal tudi za zločine storjene v Hrvaški ter Bosni in Hercegovini med letoma 1991 in 1995.
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je zaprosilo nizozemsko zunanje ministrstvo, naj odobri vizo soprogi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Miri Marković, in vsaj še enemu članu njune družine, so danes sporočili iz Haaga. Mira Marković in ostali člani družine Milošević so namreč na seznamu oseb, ki so jim v okviru sankcij proti ZRJ leta 1998 prepovedali vstop v države članice Evropske unije. Na nizozemskem zunanjem ministrstvu so v zvezi s prošnjo iz Haaga dejali, da od Markovićeve še niso prejeli prošnje za dodelitev vize. Če pa jo bodo dobili, jo bodo nemudoma preučili, najverjetneje v enem dnevu, še dodajajo na ministrstvu. O morebitni prošnji bo skupaj odločalo zunanje in pravosodno ministrstvo. Nizozemsko zunanje ministrstvo je sicer danes sporočilo, da EU preučuje možnost, da bi odpravila prepoved potovanja za člane Miloševićeve družine, kar je še eden zadnjih ukrepov EU proti ZRJ. Mira Marković si želi v Haagu najeti stanovanje.
Najzanimivejši dogodek v osemletni zgodovini Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, ki ga je Varnostni svet ZN ustanovil leta 1993, so poleg vodilnih svetovnih televizijskih mrež, neposredno prenašale tudi srbska državna televizija RTS, in sicer na prvem programu, ki viden po vsej državi. V Beogradu pa je dogodek prenašalo še šest televizijskih postaj.
V Haagu je sicer kaki dve uri po koncu uvodne obravnave ponovno zavladal mir, saj je večina novinarjev mesto zapustila. Prvi nastop Miloševića na sodišču je spremljalo več kot sto novinarjev in nekaj deset televizijskih ekip, skromna je bila le udeležba novinarjev iz ZRJ.
Spletne povezave:
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije
Obtožnica proti Miloševiću
