Kot pravi poslovnež si je Tito znal izposlovati ugodno kupčijo. Po prvotnem načrtu naj bi potoval na zastarelo rusko vesoljsko postajo Mir, ki pa so jo Rusi medtem že strmoglavili v Tihi ocean. Tako se bo bo sedaj peljal na bleščečo se novo, 95 milijard dolarjev vredno ISS.
Ameriška vesoljska agencija NASA je sicer imela veliko pomislekov, a Rusov ni prepričala, da na pot ne bi vzeli še tretjega člana posadke. Tito je že pred več kot deset leti izrazil željo za vesoljski polet na Mir, ki naj bi se zgodil lani poleti. Pri uresničevanju njegovih dolgoletnih sanj ga ni zaustavil niti razpad Sovjetske zveze, vsekakor pa tedaj ni pričakoval, da se bo znašel v središču razprav med voditelji projekta ISS, še manj pa, da ga bodo ruski gostitelji branili pred vesoljsko agencijo lastne države.
Rusi so tedaj odprtih rok sprejeli gotovino, ki jo je ponudil ameriški pustolovec, saj so krvavo potrebovali denar za vzdrževanje vesoljske postaje Mir. Težave so se začele, ko je ruska vesoljska uprava lansko jesen nerada priznala, da se mora zaradi pomanjkanja sredstev Miru odpovedati, če hoče še sodelovati pri projektu ISS. 23. marca je nato postaja v plamenih potonila v Tihem oceanu.
Z Mirom bi lahko ugasnila tudi dolgoletna želja Tita po obisku vesolja, a vendarle, ker je Američan od Rusov zahteval izpolnitev pogodbe, in ker so njegov denar že davno porabili, vrnili pa mu ga ne bi prav radi, so mu voditelji ruskega vesoljskega programa ponudili, da ga popeljejo na ISS.
NASA je takoj protestirala. Dejala je, da je Tito s svojimi šestdesetimi leti prestar za tak polet in da ni vajen naporov vesoljca, da ne zna rusko in je zato lahko nevaren za misijo in druge člane posadke ISS. Malo je celo manjkalo, da bi mu prepovedali vstop v ameriški del postaje. NASA je sicer s precejšnjimi zadržki Rusiji priznala pravico, da lahko kot polnopravni partner na ISS pošlje kogar želi, a je moral Tito ameriški vesoljski agenciji najprej poslati pisno potrdilo, da niti on niti njegova družina ne bodo tožili agencije, če bo šlo med potovanjem kaj narobe, in da bo plačal stroške vsega, kar bo morebiti pokvaril ali razbil.
Vendar pa niti Tita niti Rusov ni strah, da bi lahko pritisnil na kak napačen gumb in povzročil katastrofo. Za njim je 900 ur trdega kozmonavtskega urjenja, pa tudi sicer je Tito dolga leta delal kot inženir v agenciji NASA. "Sploh ne bom običajen potnik, ampak bom sam pazil nase," je dejal Tito po osemmesečnih pripravah. Poleg tega namerava biti na krovu ruske vesoljske ladje za radijskega operaterja, operaterja navigacijskih sistemov in električarja. "In to na poti tja in nazaj," kot rad poudari.
Tito sicer ne bo prvi civilist v vesolju. Doslej so Mir obiskali že neka Britanka, japonski novinar, član savdske kraljeve družine, pa tudi kremeljski svetovalec Jurij Baturin, vendar pa so bila to vse uradna potovanja. Tito bo prvi Američan, ki v vesolje sicer potuje brez soglasja agencije NASA, a le zato, ker je bil za to pripravljen plačati.
