
Tomaž Humar je o današnjem dnevu dejal: "Danes je tipičen dan, ko mora racionalnost uma prevladati nad čustvi hotenja. Z drugimi besedami, če bi se zaletel v steno, bi se skupaj s seraki odpeljal dol, kot sem dolg in širok. Zato je bolje počakati dan ali štiri, kot pa imeti datum prekmalu napisan na britofu."Megleni šal okoli vratu Nanga Parbat
Noč je bila jasna. Jutro tudi. A že okoli 9. ure se je megleni šal okoli vratu Nange Parbat začel gostiti. Ob 12. uri je na gori že snežilo. To pa še ni vse. Danes se v steni neprestano podirajo seraki. Veliki ledeni odlomi s seboj potegnejo še sneg in vsaj trije plazovi so bili res veliki. "V Čoku se podira!" je na glas zavpil Tomaž. Prav tam nekje bi bil danes, če bi včeraj zjutraj vstopil v steno ...

Tomaž se je naspal
Kdor ni nikoli v življenju pred takšno odločitvijo, težko razume – kaj pomenijo noči pred vzponom. Tomaž se je zadnje dni zbujal s podočnjaki, poglobljenimi gubami, neprespan, nejevoljen ... Ponoči je vstajal, gledal v nebo, poslušal goro. S straniščnim papirjem v roki je včerajšnjo noč petkrat korakal proti skalam ob potoku... Kdo ve, kaj vse se mu je odvijalo v glavi. Psiha igra pač svojo igro... Danes pa je iz šotora prilezel šele ob 9. uri. Končno se je naspal. "Ker sem se včeraj zavestno odločil, da se danes ne premaknem iz baznega tabora." Očitno si mora napolniti baterije.

Generalno čiščenje
Tomaž se je lotil generalnega čiščenja. Najprej je vse zložil iz svojega šotora. To smo na vsakih nekaj dni primorani narediti vsi, saj se pod armafleksi nabira vlaga in zjutraj so vse obleke vlažne. Šele veter, ko odpreš šotorska vrata, posuši notranjost naših domov.

Ko je z mokro majico Tomaž pobrisal prah, ki ga veter stalno nosi v šotore, je vsa oblačila zložil nazaj. Potem se je lotil še šotora s hrano, kjer ni prav veliko stvari. Na tokratni odpravi smo namreč prepuščeni pakistanski kuhinji, s seboj imamo le kavo, nekaj juh in energetske tablice ter napitke.

Pregledal je tudi šotor z alpinistično opremo. Kar nekaj smo je že razdelili domačinom, nekaj pa je mora ostati v rezervi, za tiste, ki bodo z njim šli čez ledenik ...