'Računati na prekuženost populacije in čredno imunost je grozljiv scenarij'

Jerala optimistično, cepivo proti virusu SARS-CoV-2 bodo izdelali v pol leta

Več kot 30 laboratorijev po vsem svetu si prizadeva izdelati nujno potrebno cepivo proti virusu SARS-CoV-2. Z različnimi idejami, pristopi, znanji, tehnologijami, pripoveduje vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu prof. dr. Roman Jerala. Pred 14 dnevi so se s kolegi iz Nemčije in Danske preusmerili z mednarodnega projekta o gripi na novi koronavirus. Svetovna zdravstvena organizacija cepivo napoveduje za sredino leta 2021, torej čez leto, leto in pol, profesor Jerala je optimističen, če bo šlo vse po sreči, bo čez pol leta. Začenjajo že cepljenja prvih prostovoljcev tako v ZDA kot na Kitajskem, v roku enega meseca tudi v Evropi.

Kako poteka razvoj cepiva in zdravil v laboratoriju za sintezno biologijo in imunologijo?

V laboratoriju nas kakšnih 10 prostovoljcev s Kemijskega inštituta skupaj s kolegi iz tujine že dela v smeri nevtralizacije virusa, to pomeni spojin, ki naj bi preprečile, da se virus veže na celice. Inštitut je sicer odprt le za nujna dežurstva, ampak z dovoljenjem vodstva in z uvedbo varnostnih ukrepov, tako da naenkrat v laboratoriju dela le eden, da pred in po delu dezinficiramo površine, uporabljamo rokavice itd. smo se organizirali, da nadaljujemo raziskave izključno na tematiki novega koronavirusa. Cilji raziskav bi bili potencialno uporabni kot zdravilo, ampak do tja je še daleč, zdaj smo na začetku. Ne moremo obljubiti, da bo delovalo, imamo nekaj inovativnih idej, veliko znanja in izkušenj od prej. En pristop je nevtralizacija virusa, torej da preprečimo, da se virus veže na celice, drug pristop pa je cepivo - torej načrtovati najboljši način s katerim bodo naše lastne celice producirale virusne proteine, da bodo aktivirali imunski odziv tako, da bo preprečil virusno infekcijo. Od kolegov iz tujine bomo dobili nekatere reagente, ki jih še razvijajo, upam pa, da bo transport ostal nemoten, sicer se bo delo ustavilo.

Kako kaže drugim laboratorjiem po svetu?

Drugi laboratoriji v svetu razvijajo cepiva na različnih osnovah, trenutno so najdlje tisti na osnovi RNK (ameriški, evropski) ter na osnovi adenovirusov (kitajski, evropski), za nobenega pa ne moremo vnaprej reči, kateri bo najboljši. Marsikdo bi rekel, saj nima smisla, da se lotite tega, če toliko drugih, ki imajo več izkušenj na cepivih dela na tem. Mi ne razmišljamo tako, nenazadnje imamo ideje, so drugačne od drugih, potem bomo pa videli kateri pristop bo uspešen. Če bi se za katerega od pristopov, ki so v fazi testiranja denimo čez pol leta izkazalo, da ni uspešen, tako ne bi šli spet od začetka, ampak bi pogledali kateri od alternativnih načinov je najboljši. Gre za tako pomemben zastavek, da moramo iti proti virusu frontalno s stotinami različnih pristopov, primerjati njihovo učinkovitost in potem masovno proizvesti zdravilo ali cepivo, ki bo delovalo.

Vemo, da razvoj cepiva, zdravil terja ogromno časa, testiranj, kliničnih študij, pri Covidu-19 gre vseeno vse zelo hitro. WHO napoveduje cepivo v letu, letu in pol, sredi 2021. Je to uresničljivo?

Jaz bom tvegal in rekel, da bomo imeli delujoče cepivo v pol leta, nekaj časa pa bo trajalo, da ga bomo proizvedli dovolj za vse. Zdaj so začeli cepiti prve prostovoljce, torej se je klinična študija v ZDA ter na Kitajskem že začela. Aprila sledijo še evropska podjetja, večina bo začela s kliničnim testiranjem do poletja. Varnost ne bi smela biti problem, stranskih učinkov ni pričakovati, saj je tehnologija znana in preverjena, ker to cepivo ni bistveno drugačno od cepiva za gripo, za katera se je ta tehnologija že uporabila.

Ljudi, ki bodo cepljeni v prvi fazi bodo spremljali, če ima cepivo morda kakšne škodljive učinke, kar je namen te faze. Istočasno pa jih bodo seveda spremljali, če bodo zboleli za novim koronavirusom ali ne. Statistično lahko pogledajo populacijo in vidijo kakšen odstotek je bil okužen v skupini, ki je bila cepljena in v primerljivi populaciji, ki ni bila cepljena. In če bo statistika v idealnem primeru pokazala, da nihče od cepljenih ne bo zbolel, sem prepričan, da bo to že dobra indikacija in uporaben rezultat, kot del druge faza kliničnega testiranja, kjer se gleda učinkovitost. V naslednji fazi se bo število ljudi, ki jih bodo cepili povečalo in če bodo rezultati spektakularni, da nihče od teh, ki bodo cepljeni, ne bodo zbolel, sem prepričan, da lahko tudi v pol leta dobimo cepivo. Nihče v resnem podjetju ali od predstavnikov WHO ne bi rekel, da bi bilo možno pripraviti cepivo v tako kratkem času, pa vendar je praktično vojno stanje, potreba je velika. 

Seveda pa je potrebno zagotoviti, da je cepivo popolnoma varno, da bi z njim cepili zdrave ljudi. Potrebno je preveriti kakšen učinek imajo na otroke in starejše. Pri cepivih, ki so v rabi se stranski učinki tipično pojavijo le pri enem na milijon. Ta cepiva, ki so sedaj v razvoju na noben način ne morejo povzročiti bolezni, saj so narejena iz virusnih podenot, to je posameznih proteinov virusnih. Seveda potem sledi proizvodnja v zadostni količini. Zaenkrat kaže, da so virusni proteini dokaj imunogeni in da bo odziv visok, rezultati na SARS-u kažejo, da po letu dni število protiteles pade, vendar je zaščita pred okužbo ostala, kako dolgo pa ne vemo, vsekakor moramo ta virus spraviti s svet

Je z zdravili lažje, vsak dan zdravniki, znanstveniki ugotovite, da že kakšna zdravila, ki obstajajo, pomagajo zdraviti obolele za Covidom-19?

Z zdravili je lažje, ker je rezultat bolj jasen in hitrejši. V drugi klinični fazi zdravila preizkušajo na pacientih, ki so bolni in na teh pacientih vidijo, ali bo zdravilo delovalo ali ne. Pri cepivih merimo učinkovitost na osnovi statistike, kdo je zbolel, kdo ni zbolel, človeka ne morete namerno okužiti da bi preverili učinkovitost. Po drugi strani lahko pri ljudeh, ki so okuženi in jim dajete zdravila, hitro vidite kako delujejo. Rezultati v drugi klinični fazi pri zdravilih so bolj jasni, ampak je težava v tem, da je vsako zdravilo svoja molekula s svojimi lastnosti in ne veste točno kakšni so stranski učinki, kakšna je ustrezna doza. Pri zdravilih je toliko bolj potrebno narediti temeljite živalske eksperimente. Ker so lahko tarče drugačne, stranski učinki drugačni.

Zdravilo za virus, ki so ga razvili (sicer neuspešno) za zdravljenje ebole očitno tudi deluje pri tem virusu in je ta trenutek najbrž edino, ki prepreči replikacijo virusa. Druga zdravila, morda z izjemo klorokina, predvsem olajšajo potek bolezni in na primer tako kot tocilizumab, preprečijo pretirano vnetje, ki je lahko usodno predvsem za starejše ter oslabljene paciente. Ta trenutek poteka več kot 100 registriranih kliničnih študij z različnimi obstoječimi zdravili in njihovimi kombinacijami. V nekaj dneh bo objavljena študija večjega ameriškega znanstvenega konzorcija v kateri so identificirali vse človeške proteine, ki interagirajo z virusnimi proteini ter analiza registriranih učinkovin, ki ovirajo to vezavo. Našli so menda okrog 50 kandidatov, med katerimi bi lahko bila potencialna zdravila.

Z zdravili bi najbrž hitreje pozdravili bolezen, za zaščito človeštva pred nadaljnjimi izbruhi je pa cepivo nujno potrebno, ker edino s cepivom preprečimo širjenje in lahko virus izkoreninimo. SARS so ustavili z epidemiološkimi ukrepi, uspeli so z osamitvijo okuženih, tukaj je to precej težje, ker je virus precej bolj infektiven in okuženi lahko razširja viruse še preden se zave, da je bolan, vsekakor pa je treba delovati v obeh smereh. 

Kljub temu, da je virus nov, pa znanstveniki o njem veste že zelo veliko, že znate morda napovedati ali je odvisen od sezone?

Mislim, da nihče ne upa tega napovedati. Jaz mislim, da slabo kaže, zaradi tega, ker je precej drugih koronavirusov, nekateri imajo do neke mere sezonsko obnašanje, ampak spet ne tako, da bi poleti izginili, drugi pa sploh ne. Slaba novica je, da virus napreduje tudi v Avstraliji, kjer so poletne temperature, enako v toplih krajih - Španija, kjer imajo zdaj tako visoke temperature, kot jih imamo v Sloveniji poleti pa s številom žrtev kar precej hitro sledi Italiji.

Pravite, da bi bilo zelo koristno uporabiti test za prisotnost protiteles proti koronavirusu v serumu ljudi, zakaj? 

Test za prisotnost protiteles proti koronavirusu v serumu ljudi so določena podjetja že razvila in je po mojem mnenju koristen. Sploh ne za terapevtske namene, torej ne za zdravljenje, ker se protitelesa pojavijo šele v pozni fazi, v enem tednu ko se simptomi že pojavijo, ampak bi bilo koristno, da bi vedeli, kdo je bil okužen. Namreč, takšna oseba je mogoče odporna na ta virus, poleg tega pa bi vedeli kaj se dogaja, koliko ljudi je bilo okuženih. Težko je reči, kako dolgo bo trajala ta kriza, lahko pol leta, leto, zato je potem toliko bolj pomembno, da vemo, kdo je prebolel okužbo, kdo je odporen. Ampak to je vprašanje strategije za medicinsko stroko, zdaj je najbolj urgentno zaustaviti epidemijo in reševati življenja, ne škodi pa strateški razmislek.

Si torej Covid-19 prebolel, ko se enkrat okužiš?

Eksperimenti na opicah, ki so jih izpostavili virusu kažejo, da so razvile odpornost na ponovno okužbo, kar je dobra novica. Ne ve pa se še, ali to velja absolutno, v kakšni dozi, kako dolgo. Pokazalo se je tudi, da je serum bolnikov, ki so imeli SARS do neke mere tudi nevtralizira ta virus. Precej je sorodnih točk med tema virusoma, ne pa dovolj, da bi lahko uporabili cepivo proti SARS-u. Ena od možnih strategij je tudi pasivna imunizacija, to je uporaba seruma ljudi, ki so preboleli Covid-19 za zdravljenje ljudi, ki imajo aktivno bolezen, to bi bilo mogoče uporabljati za kakšne kritične primere, ampak je to odločitev zdravnikov, ker ima tudi takšna terapija svoje slabe strani. Ali pa protitelesa, na Nizozemskem so razvili monoklonska protitelesa, ki nevtralizirajo virus in če jih lahko pripravijo v zadostni količini, bi se lahko uporabila kot biološko zdravilo za nevtralizacijo virusa, ampak že okuženih ljudi, tistih kritičnih primerov.  

Epidemija je šok za Slovenijo, svet, javno življenje je zamrlo, gospodarstvo stoji. Je to na nek način streznitev? 

Ni tako dolgo nazaj, ko so bile še večje epidemije, zadnja res velika je bila leta 1957 (op. azijska gripa), ki je terjala milijon žrtev po svetu, zdaj smo na 10 tisoč, z zelo slabo prognozo za bistveno povečanje. Danes se posledic pandemije tudi zaradi množičnih medijev, večje ozaveščenosti bolj zavedamo. Je streznitev, cel svet je obstal, je paraliziran, gospodarstvo, vse javne aktivnosti, cel svet je prizadet in v tem pogledu je to streznitev, zato bo najbrž treba pogledati, če lahko nekoliko pospešimo na kakšen način bi lahko preprečili takšne izbruhe, da imamo zdravilo in cepivo še hitreje pripravljeno.

Lahko stavimo na znanost tudi tokrat, se bo človeštvo iz tega kaj naučilo?

Iz te pandemije lahko potegnemo več različnih lekcij. Od tega, da smo ista vrsta na planetu, da je virus prizadel vse, to ni nek kitajski virus, to je virus človeštva, zato upam, da bo več solidarnosti med ljudmi in narodi. Naj bo tudi nauk, da je znanost tista na katero je treba staviti, kajti znanost nas lahko reši iz takšnih kriz, zato je vanjo treba vlagati in jo podpirati. 

Učinkovito so uspele ustaviti epidemijo le azijske države, kjer se je sicer najprej začelo, zahodne države žal doslej niso uspele zaustaviti pandemije. Do določene mere je seveda to odvisno od kulture, pa tudi od tehnologije. Vzhod je uporabil tehnologijo in organizacijo, ki je očitno zahod nima ali je ne zna uporabiti. Jaz zelo močno upam, da nam bo uspelo to zaustaviti, ker če nam ne bo, bomo govorili o 10 tisočih žrtev samo v Sloveniji. Na Floridi sem videl še danes (op. pogovarjali smo se v četrtek) na tisoče ljudi skupaj na zborovanju, pred dnevi enako v Veliki Britaniji. To je neverjetno. Ali je res treba videti mrliške tovornjake po cestah, da prepričajo ljudi - gre zares?! Problem je, ko gre epidemija čez rob, to je takrat zelo težko ali nemogoče ustaviti. Na Kitajskem so izolirali predele s 50 milijoni ljudi, od česa bomo izolirali Evropo, Italija cela gori.

Kako bi torej morali ravnati do revolucionarnega cepiva, zdravila?

V Nanjingu na Kitajskem so za zaustavitev Covida-19 še zdaj, ko ni več okužb, v veljavi številni zelo enostavni ukrepi, ki bi jih lahko implementirali tudi pri nas. Ne vem zakaj Evropa na sledi zgledu ukrepov Japonske, Južne Koreje, Kitajske, kjer so edini uspeli zaustaviti epidemijo. Socialna izolacije je ključna ampak ni dovolj. Redno merjenje temperature z brezkontaktnimi termometri ob vhodih v trgovine in med vsemi zaposlenimi, evidentiranje obiskovalcev z imenom, da jih lahko izsledijo ob možni okužbi, plastične pregrade v taksijih med šoferjem in potniki, aplikacije za mobilne telefone, ki pokažejo lokacije zadnjih okužb znotraj mesta, sledijo vsem kontaktom okuženih, hotele so preuredili v karantene za potencialno okužene, obvezna uporaba mask, v dvigalih so na voljo papirčki, da ne bi pritiskali gumbov ali kljuk z golimi rokami… Morda je vsakdanje življenje nekoliko ovirano, ampak le tako bodo lahko brez ogromno smrtnih žrtev počakali na cepivo. Če bo šel trend okužb v Evropi, ZDA tako navzgor, bo žrtev na stotisoče, če ne milijone. Računati na prekuženost populacije in čredno imunost je grozljiv scenarij in znak, da je država obupala, zato je edina prava pot, da to okužbo omejimo in zdržimo dokler ne bo na voljo cepivo ali pa zdravilo s katerim bomo Covid-19 popolnoma izkoreninili.

Video o ukrepih za zaustavitev Covida-19 v Nanjingu na Kitajskem.

Op. Videa nismo prevajali, pripenjamo ga zgolj kot informacijo prikaza ukrepov.