Računsko sodišče: država bi lahko iztržila več davčnega dolga, če bi bila hitrejša

Finančna uprava RS (Furs) je po ugotovitvah računskega sodišča le delno uspešna pri izterjavi davka od dohodkov pravnih oseb. Med vzroki za to revizorji navajajo prepočasen začetek davčne izvršbe ter prepočasno stopnjevanje pritiska na davčne dolžnike.

Računsko sodišče je v reviziji preverilo uspešnost izterjave davka od dohodkov pravnih oseb v letu 2013, ko se je s tem delom ukvarjala predhodnica Fursa - Davčna uprava RS.

V izvršbo šele 201. dan po zapadlosti dolga

Kot je ugotovilo, so davčni uradi začeli z davčno izvršbo v povprečju 201. dan po zapadlosti davčnega dolga, načine izvršbe pa so stopnjevali v povprečju šele 339 dni po začetku izvršbe.

"Zato davčni uradi pri davčni izvršbi niso bili tako uspešni, kot bi bili, če bi postopek davčne izvršbe stopnjevali hitreje," je računsko sodišče zapisalo v revizijskem poročilu, ki ga je objavilo na svojih spletnih straneh.

Revizorji so tudi ugotovili, da davčni uradi v posameznih primerih niso izkoristili vseh načinov izvršb, ki jih je določal vsakokratni veljavni zakon o davčnem postopku, v kar 15 odstotkih pregledanih primerov pa niso začeli z izvršbo davčnega dolga oz. so v kar 25 odstotkih pregledanih primerih dopustili njegovo zastaranje.

Davčni uradi v letu 2013 niso izdali vseh načrtovanih sklepov o davčni izvršbi, prav tako z izvršbo niso v celoti dosegli pričakovanih poplačil davčnega dolga. V letu 2013 so tako izdali le 76,8 odstotka načrtovanih sklepov o davčni izvršbi, sicer pa je bila njihova izterjava glede na načrtovani znesek kar 90,5-odstotna.

Pomanjkljivo delovanje informacijskega sistema: napačni podatki in več nepotrebnih sklepov

V drugi polovici leta 2011 vzpostavljeni informacijski sistem še do konca leta 2013 ni zaživel v polni funkcionalnosti, zato je v revidiranem letu dopuščal nepregledno oblikovanje ter spreminjanje poslovnih pravil in parametrov, ki so vgrajeni v sistem profiliranja davčnih dolžnikov. To je vplivalo na vrsto in število izvedenih ukrepov kot tudi na hitrost in s tem uspešnost davčne izvršbe.

Ker informacijski sistem ni deloval optimalno, je bilo kar v tretjini pregledanih primerov ugotovljeno, da seznami izvršilnih naslovov, ki so podlaga za izdajo sklepa o davčni izvršbi, niso vsebovali celotnega davčnega dolga, ali pa so vsebovali napačne podatke. Davčni uradi so zato davčnim dolžnikom izdali več sklepov o izvršbi ter jim tako naložili dodatne stroške, do izvršb pa je pogosto prihajalo z zamikom.

Do zamika pri izterjavi je prihajalo tudi zaradi napačnih stanj v knjigovodskih evidencah, kar so revizorji ugotovili v treh primerih. Zaradi tega so lahko davčni upravi nastali dodatni stroški, kar so revizorji ugotovili v enem primeru, ko je morala davčnemu zavezancu povrniti stroške pritožbe zaradi neupravičeno izdanega sklepa o davčni izvršbi.

Kar v petini primerov tedanji Durs ni pravočasno zaznal zlorab

Revizorji so tudi ugotovili, da davčni uradi v petini pregledanih primerov niso pravočasno zaznali zlorab davčnih zavezancev, s katerimi so nameravali oškodovati upnike oz. zmanjšati premoženje družbe.

Računsko sodišče je od Fursa zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe, ki se morajo nanašati na vzpostavitev takšnega sistema izterjave in njenega nadzora, ki bo zagotavljal pravočasno stopnjevanje ukrepov za čim hitrejšo izterjavo davčnega dolga.

Furs: od leta 2014 smo zelo napredovali

Na Fursu so se na ugotovitve v poročilu odzvali z besedami, da te ne odražajo sedanjega dejanskega stanja pri postopkih izvršbe, niti niso odraz splošnega stanja v 2013.

Kot so pojasnili v sporočilu za javnost, se opravljena revizija nanaša na obdobje, ko je bila nova informacijska podpora izvršbi šele uvedena. Informacijski sistem se je v osnovnem delu začel uporabljati z aprilom 2012, dodatne sklope procesov pa so uvedli 1. septembra 2013. Del pomanjkljivosti, ugotovljenih v reviziji, je po prepričanju Fursa nedvomno posledica dejstva, da v tem obdobju ni bilo mogoče doseči optimalne uporabe informacijske podpore in posledično vodenja postopkov izterjave.

Furs je v odzivu tudi izpostavil, da se ugotovitve o ažurnosti postopkov izterjave v poročilu nanašajo samo na pregledane primere izvršb, ki so bili izbrani selektivno kot zahtevnejši primeri izvršbe z najdaljšim postopkom, in ne na podlagi vseh primerov izvršb v 2013.

Podatki po navedbah Fursa kažejo, da je bilo v obdobju od 2014 naprej in po ustanovitvi Fursa z združitvijo davčne in carinske uprave pri učinkovitosti pobranih dajatev in obvladovanju davčnega dolga dosežen velik napredek. Veliko ukrepov je bilo ob tem usmerjeno v povečanje prostovoljnega plačevanja dolga in v ažurnost postopkov izvršbe.

Furs je tako navedel, da je predlani in lani pobral za 0,5 milijarde evrov več javnofinančnih prihodkov kot v 2014. Lani je tako pobral okoli 14,1 milijarde evrov za vse javnofinančne blagajne. Dodal je, da se konstantno znižuje tudi davčni dolg, tako v absolutnem znesku kot še posebej v deležu od pobranih dajatev. Glede na 2013 je zdrsnil z 11,5 na 9,8 odstotka.

Glede učinkovitosti izvršbe pa so pojasnili, da so lani poslali 506.198 opominov dolžnikom v višini 345,9 milijona evrov. Na podlagi teh opominov so dolžniki plačali za 211,3 milijona evrov dolga. V naslednji fazi so izdali za 342.609 sklepov o davčni izvršbi s skupno višino dolga 825,1 milijona evrov. Na podlagi teh so dolžniki plačali za 250,5 milijona evrov.

Skupaj še s telefonskimi pozivi za poravnavo dolga so lani terjali za 1,19 milijarde evrov blaga, poplačanih pa je bilo za 476,7 milijona evrov teh terjatev.