Režim rabe gozdov ali drugih zemljišč v nacionalnem parku je omejevalen. Interesi privatnih lastnikov, še posebej tako velikih kot je rimskokatoliška cerkev, pa so seveda drugačni in zato slej ko prej neizbežno pride do konfliktov. Četudi ta hip cerkev zatrjuje, da se bo držala režima nacionalnih parkov, sem prepričan, da bo v prihodnosti tu nastal konflikt. V drugih državah gredo v drugo smer, saj države odkupujejo zemljišča nacionalnih parkov, da ne pride do različnih konfliktov. Morda bo nekoč tudi v Sloveniji šlo v to smer.
Ves čas obstajajo špekulacije, kdo je vedel za to odločitev ministrstva in kdo ne. Vi ste član vlade. Ste vedeli za to?
Nisem vedel, dejstvo pa je, da je odločanje o denacionalizacijskih zahtevkih na drugi stopnji izključno stvar ministrstva za kmetijstvo in ne vlade. Morda je minister Franci But koga obvestil predhodno o tem, a vlade zagotovo ni.
Slovenija je veljala za dobro gospodarico z gozdovi, tudi vrednost pokljuških gozdov se je v času podržavljenja povečala. Je to kjerkoli upoštevano?
Žal ni. To je tudi moja zamera do ministra Buta in ministrstva za kmetijstvo pod njegovim vodenjem, kot tudi do vodenja tega ministrstva v preteklih letih. Po obstoječem zakonu je možno od denacionalizacijskega upravičenca zahtevati zmanjšanje njegovega zahtevka, v kolikor je prišlo do povečanja njegove vrednosti. Naša geodetska uprava je ugotovila, da je v 98-odstotkih vseh gozdov v Sloveniji prišlo do bistvenega povečanja vrednosti v času od podržavljenja do danes. Če bi izvajali spremembo katastrske klasifikacije gozdnih zemljišč, bi to povečano vrednost tudi ugotovili.
In zakaj se ta klasifikacija ne izvaja?
To je stvar politike ministrstva za kmetijstvo. V vseh preteklih letih in tudi sedaj to sistematično zavračajo, ker imam občutek, da želijo vrniti več kot je v resnici potrebno. Zelo so radodarni z delitvijo državnega premoženja. V tem primeru ne bi bilo potrebno vrniti toliko kot je bilo vrnjeno, četudi bi strogo sledili zakonu o denacionalizaciji.
Kaj lahko vi, kot minister za okolje, storite v tem primeru?
Ministrstvo ni stranka v postopku. Če bi bili, potem bi se poskušali pritožiti. Ostaja pa še državni pravobranilec, ki ima čas za pritožbo. Zagotovo se bo skliceval tudi na naravovarstvene predpise, ki jih izdaja ministrstvo za okolje, in morda v njih našel oporo za pritožbo.