Kriminalisti so obvestila o kriminalni združbi na podlagi indicev, tudi iz sosednjih držav, začeli intenzivno zbirati spomladi. Ugotovili so, da se je glavni organizator kriminalne združbe Josip Lončarić povezoval z organizatorji ilegalnih prevozov iz različnih držav, med njimi Kitajske, Filipinov, Bangladeša, Turčije, Romunije, Moldavije, Rusije, Madžarske, Zvezne republike Jugoslavije, Bosne in Hercegovine, Italije in Slovenije, kjer je imel tudi dobro organizirano mrežo organizatorjev. Njegovi najožji sodelavci so potovali v tujino, kjer so organizirali sprejem beguncev, ki so tja prišli po dogovorih z organizatorji matičnih držav. Prebežnike so pošiljali na dogovorjena mesta, od koder so lokalni organizatorji organizirali prevoz preko državnih mej. Na slovensko-hrvaški meji sta ilegalne prebežnike sprejemala v glavnem dva organizatorja, ki sta pokrivala ozemlje severovzhodne in jugovzhodne Slovenije. D.Š. in D.J. sta prebežnike prevzela večinoma v okolici Čakovca ali Varaždina, odpeljala sta jih v okolico Ljutomera in Ormoža, od tam pa takoj ali naslednji dan proti Ljubljani. Za prevoz v Italijo so uporabljali čolne, prevoz preko Jadranskega morja pa je organiziral E.V.
Gre za eno največjih tovrstnih združb v Srednji in Vzhodni Evropi. Predhodne aretacije so bile opravljene že v Italiji, kjer je bil Lončarić v odsotnosti že obsojen, aretacije posameznih organizatorjev pa tudi v Hrvaški. Protipravno pridobljena premoženjska korist organizatorjev prevozov gre v milijone tolarjev, v Zahodno Evropo so prepeljali več deset tisoč prebežnikov, za prevoz iz Kitajske v Evropo pa je moral begunec odšteti 15 do 20 tisoč nemških mark. V Sloveniji se s to dejavnostjo ukvarjajo tudi druge organizirane kriminalne združbe, ki organizacijsko sicer niso na tako visoki ravni, pričakovati pa je, da bodo deloma zapolnile ponudbo na trgu ilegalnih prevozov, ki je zavladala po razbitju Lončarićeve mreže.
