Rumsfeld podrobnosti o kratkoročnih možnostih, ki jih preučuje njegovo ministrstvo, ni želel govoriti, poudaril pa je, da bodo v prihodnjih tednih potekala "posvetovanja s kongresom, zaveznicami ter Rusijo in Kitajsko".
Avstrijski Der Standard piše, da vojaške in politične reakcije in protireakcije, ki bi jih lahko povzročil NMD, ostajajo neznanka. V najslabšem primeru bi lahko protiraketni ščit povzročil prav tisto nevarnost, proti kateri naj bi deloval: množično oboroževanje, s čimer lahko jedrski spopad postane bolj verjeten. Če Kitajska svoje doslej borne zaloge medcelinskih raket okrepi le za 20 do 25 raket, lahko to k večji oborožitvi spodbudi Indijo, čemur bi sledili ustrezni odzivi v Pakistanu in tako naprej. Bush se je pošteno potrudil, da bi vzpostavitev NMD predstavil kot zadevo, ki ne bo koristila le ZDA, marveč tudi njenim zaveznicam. To je hvalevredno, toda spričo številnih nepredvidljivosti, s katerimi je obremenjen NMD, se lahko bojimo, da bo v nasprotju z nameni njegovih stvariteljev protiraketni ščit postal še dodaten dejavnik negotovosti. Busheva vlada doslej še ni dokazala, da se obnaša drugače.
El Mundo meni, da Bush želi s protiraketnim ščitom svet zaščititi pred napadi iz tako imenovanih podlih držav. Toda vse kaže na to, da bo milijarde vreden načrt služil predvsem interesom velike industrije. Največje tveganje za Evropo je v tem, da načrt NMD spodkopava skupno obrambo Evropejcev in Američanom ter vnaša nesoglasje. Švedska, ki predseduje Evropski uniji, je opozorila, da bo protiraketni ščit sprožil novo oboroževalno tekmo, čeprav naj bi ZDA prav to poskušale preprečiti. Švedski ugovor je upravičen.
The Times piše, da bi Britanci morali sprejeti Bushev izziv in tako kot on gledati v prihodnost, ne pa v preteklost, in to v širšem kontekstu kot je protiraketni ščit. Tehnologije kot so senzorji v vesolju in inteligentne vesoljske ladje brez posadke bodo nove vojaške možnosti odprle ne le članicam zveze NATO, marveč tudi njenim morebitnim nasprotnikom. Hkrati je tehnološki prepad med ZDA in ostalimi članicami zavezništva že tako velik, da je skupno delovanje že postavljeno pod vprašaj. ZDA začenjajo obširno obnovo na znanstvenem področju. Nobena država, ki svojo obrambo jemlje resno in ki želi prednjačiti na znanstvenem področju, ne sme dopustiti, da ne bi bila zraven. Stroškov seveda niti približno ni mogoče pokriti s sedanjimi sredstvi v britanskem obrambnem proračunu.
