Prvi predlog zakona je leta 1996 vložil tržaški poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia, drugega pa kasneje poslanec Antonio Di Bisceglie iz stranke Levih demokratov. Oba predloga predvidevata, da bodo morali svojci umrlih vložiti prošnjo za podelitev priznanja, o tem pa bo odločala posebna komisija, v kateri bodo poleg predstavnikov vlade tudi strokovnjaki Inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja Furlanije - Julijske krajine, tržaškega Inštituta za istrsko kulturo in predstavniki svojcev ubitih. Zakon izrecno izključuje tiste, ki so padli v boju ali kot pripadniki nemških ali drugih enot, ki so sodelovale pri preganjanju antifašistov, civilnega prebivalstva in Judov.
V prvem delu razprave o zakonu je poslanec Menia govoril o številnih osebnih usodah ljudi, ki so jih Titove enote, kot je dejal, ubile in vrgle v fojbe "samo zato, ker so bili Italijani". Število žrtev je ocenil na od 5000 do 7000. Nasprotovala mu je poslanka komunistične stranke Rosanna Moroni, ki se je zavzela za javno objavo poročila slovensko-italijanske zgodovinske komisije, ki govori o največ 2000 žrtvah. Spomnila je tudi na dejstvo, da je do tragedije fojb pripeljalo obdobje italijanskega fašizma.
Italijanski premier Giuliano Amato je v začetku februarja v parlamentu zavrnil obtožbe poslanca Menie, češ da vlada namenoma odlaga sprejetje zakona. Zatrdil je, da je šlo le za birokratski zaplet, ker so pristojni parlamentarni odbori potrebovali kar leto dni, da so izračunali predvidene stroške za priznanja. Po mnenju predsednika vlade naj bi bil zakon kmalu sprejet. Ni pa še jasno, ali se bo to zgodilo v tem mandatnem obdobju, saj bo parlament zaradi bližajočih se volitev čez nekaj tednov razpuščen.