Kot je povedala direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac, gre za zelo dobro razstavo, ki zajema vsa obdobja in teme Warholovega ustvarjanja, poleg tega pa gre za razstavo, katere organizacijo bi si Moderna galerija zaradi stroškov in drugih ovir sama le stežka privoščila.
Razstava je projekt ameriškega State Departmenta in so si jo ogledali že v trinajstih mestih jugovzhodne Evrope. V Ljubljano je prišla iz Zagreba, njena naslednja postaja pa bo Praga. Razstavo so pripravili v leta 1996 ustanovljenem Muzeju Andyja Warhola v Pittsburghu, ki hrani več kot 3000 Warholovih del in je največji ameriški muzej, posvečen enemu samemu umetniku.
Kustos Igor Španjol meni, da je edina slaba stran razstave, da so najbolj znamenite Warholove podobe zastopane z novejšimi različicami iz konca sedemdesetih in začetka osemdesetih let. Gre za podobe, ki so nastale v kritičnih trenutkih pomanjkanja navdiha, v katerih se je Warhol navadno vračal k svojim začetnim izhodiščem.
Andrew Warhola se je rodil v Pittsburghu leta 1928. Na Carnegijevem inštitutu za tehnologijo v Pittsburghu je obiskoval tečaj komercialnega oblikovanja. Po selitvi v New York leta 1949 in desetletni uspešni karieri ilustratorja reklamnih oglasov je konec petdesetih let začel uporabljati tehniko sitotiska, ki je bila dotlej v rabi le za komercialno produkcijo. V tej tehniki je napravil množico identičnih podob na platnu, ki so se med seboj razlikovale samo po barvah in so kmalu postale svetovno znane, njihov avtor pa najvplivnejši ameriški umetnik druge polovice dvajsetega stoletja.
V umetnosti je uspešno promoviral izdelke, ki so zaradi konvencionalnega oglaševanja postali splošno prepoznavni, te množično oglaševane dobrine in podobe pa je potem povzdignil v izdelke, namenjene najvišjemu družbenemu sloju. Sredi šestdesetih je zamenjal splošno igrive, banalne motive z resnejšimi vsebinami, denimo portretom Jackie po atentatu na Kennedyja ali serijami avtomobilskih in drugih nesreč, po preživelem atentatu leta 1968 pa je začel izdajati časopis Interview in snemati filme.
Čeprav Warhol ni bil ne prvi in ne najpomembnejši predstavnik pop arta, je še danes sinonim za ta umetnostni pojav. Kljub ikonografski in časovni bli žini z deli pop artistov je bil Warhol samo delno umetnik. Mnogo pomembnejši del njegovih dejavnosti se nanaša na karizmatične vsebine njegovega vsakdanjega življenja, pri čemer že spet ne gre zanemariti pomena marketinških prijemov v konstrukciji lastnega mita. Zlasti kar se tiče dogajanja v legendarnemu ateljeju The Factory bi bilo ločevanje med življenjem in delom Andyja Warhola ter življenjem in delom ostalih sodelavcev iluzorno in brez pomena.
Ob Warholovi razstavi je na ogled spremljevalna serija grafik z naslovom Andy bi bil ponosen name, nastalih v sodelovanju med Zoro Stančič in oblikovalko Tanjo Radež. Stančičevo so k sodelovanju povabili, ker, po besedah Badovinčeve, najbolj dosledno v slovenski umetnosti sledi tradiciji pop arta. Stančičeva je povedala, da sta z oblikovalko Tanjo Radež izbrali nekaj tipičnih slovenskih blagovnih znamk iz petdesetih in šestdesetih let, jih posodobili in postavili v kontekst razstave. Ob grafikah je izšla serija razglednic, ki so z nekaterimi drugi artikli, zaznamovanimi z Warholovim ustvarjanjem, naprodaj v galerijski trgovini.
Ob razstavi bo potekal bogat spremljevalni program, ki bo zajemal javna vodstva, otroške kreativne delavnice, okroglo mizo Umetnost in oglaševanje, projekcije dokumentarnih video zapisov ter filmov o Warhalu.
Moderna galerija je razstavo pripravila v sodelovanju z veleposlaništvom Združenih držav v Ljubljani.