Avtor razstave dr. Durjava je v spremnem katalogu med drugim zapisal, da v prvih letih boja in še zlasti v okupirani in z žico obdani Ljubljani za takšno likovno ustvarjanje, kot se je kasneje razvilo v partizanih, še ni bilo ustreznih pogojev. V času kulturnega molka in organiziranja slovenske kulture v okviru Osvobodilne fronte (OF) so bili likovni umetniki najprej in predvsem aktivisti OF. Njihova likovna dejavnost se je omejevala na opremo letakov in bogatega ilegalnega tiska.
Zato je po besedah Durjave povsem razumljivo, da so ti posebni pogoji narekovali takšno likovno ustvarjanje, ki je najbolj ustrezalo potrebam propagande. od tod tudi veliko število karikatur, ki so smešile in obsojale okupatorja ter domače izdajalce.
Kadar govorimo o slovenski likovni umetnosti na temo narodnoosvobodilnega boja, pogosto ugotavljamo, da je ta tema pustila največ sledi v slovenski povojni ilustraciji. Ugotovitev velja tudi za temo ljubljanske ilegale. Zlasti v zvezi s serijo štirih knjig z naslovom Ljubljana v ilegali je nastalo precej kvalitetnih ilustracij številnih likovnikov. Marij Pregelj in Ivan Seljak sodita med najbolj aktivne in kvalitetne avtorje tovrstnih ilustracij, je zapisal Iztok Durjava.
Zaporniško ustvarjanje na razstavi zastopajo študije in skice Nikolaja Pirnata, Staneta Kumarja, Ljuba Ravnikarja, Bogdana Borčiča, Borisa Kobeta, Ernesta Adamiča in Ivana Čarga. Iz tega časa je razstavljenih tudi nekaj risb Nandeta Vidmarja in Maksima Gasparija. Med likovnimi dokumenti zaobjetega obdobja so še dela proslavljenih domačih umetnikov, denimo Debenjaka, Kralja, Miheliča, Sternena, Vavpotiča in drugih. O povojnih likovnih odmevih na medvojno dogajanje pa se bo moč prepričati v razstavljenih delih Makuca, Amaliettija, Bizovičarja, Ciuhe, Omerse, Sedeja, Seljaka, Slane in drugih umetnikov.
