Po ZD je dedovanje zapustnika, ki je prejemal socialno pomoč, omejeno, saj je zapuščina do vrednosti pomoči pripadla občini, v kateri je imel sedež center za socialno delo, ki je pomoč izplačeval. Pobudnici ustavne presoje sta ZD izpodbijali z razlogom, da je s sprejemom nove slovenske ustave leta 1991 odpadla pravna podlaga za takšno omejitev lastninske pravice, vlada in ministrstvo za pravosodje pa sta menila, da sta pobudi neutemeljeni.
Dopustnost posega v ustavno pravico do dedovanja je ustavno sodišče presojalo po strogem testu sorazmernosti, pri čemer mora omejitev pravice za dopustnost izpolniti kriterije nujnosti, primernosti ter sorazmernosti v ožjem pomenu. Sodišče je menilo, da je omejitev dedovanja nujna in primerna
