Rdeča luč za davek na nepremičnine; državni svet izglasoval veto

Državni svetniki so s 27 glasovi za in dvema proti izglasovali odložilni veto na zakon o davku na nepremičnine. To pomeni, da bo državni zbor o zakonu moral znova odločati, a v tem primeru bo za sprejetje potreboval absolutno večino, torej 46 glasov poslancev.

"Ta zakon je za lokalno samoupravo eksistenčnega pomena," je dejal vodja interesne skupine lokalnih interesov, ki je predlagala veto, Milan Ozimič.

Predlagatelji so opozorili, da se pri pripravi zakona ni upoštevalo pripomb predstavnikov občin, ter menili, da zakon pomeni velik poseg v avtonomijo lokalnih skupnosti in da je ustavno sporen. Prepričani so, da je obdavčitev stavb, ki so v javni rabi, nesmiselna ter da je podlaga za obdavčitev – podatki v registru nepremičnin in množično vrednotenje – neprimerna. Z vetom želijo predlagatelja znova opozoriti in mu naložiti polno odgovornost za posledice, ki jih bo imel za lokalno samoupravo.

Sopredlagatelj predloga za veto Alojz Kovšca je dejal, da trenutek za sprejetje takšnega zakona – ob tem, da je malo gospodarstvo že tako dodatno obremenjeno, med drugim s spremembami pri dohodnini in pokojninskem zavarovanju, ter da pada kupna moč in se povečuje brezposelnost – neprimeren. Opozoril je, da je zakon namenjen krpanju proračuna ne glede na posledice ter da bi se bilo treba v javni obravnavi "ne samo poslušati, ampak slišati".

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je dejala, da so obstoječe rešitve po posameznih občinah neprimerljive in nepravične, saj lahko občine arbitrarno določajo višino dajatve. Poudarila je, da zakon v ničemer ne omejuje občin, kako bodo sredstva uporabila. Glede obdavčitev nepremičnin v lasti občin in stavb za javni namen je dejala, da na tem principu deluje celoten davčni sistem v Sloveniji, saj se plačuje npr. dohodnina tudi na uslužbence občinske ali države uprave ter davek na dodano vrednost, tudi če je zavezanec občina ali država. Treba je upoštevati tudi okoliščine proračunskega neravnovesja, zato je davek zastavljen kot dodatni fiskalni vir, pravi Vraničarjeva in dodaja, da je glede na teorijo in izkušnje takšen davek – v primerjavi z drugimi dodatnimi davčnimi obremenitvami – najmanj škodljiv za gospodarsko rast. Na ministrstvu menijo, da bo v prihodnje omogočil spremembe v strukturi davčnih prihodkov, predvsem pri razbremenitvi dela.

Državna svetnica Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, se ni strinjala s predlogom za odložilni veto, saj ta sam po sebi ne bo rešil ničesar. Glede očitkov o neustavnosti je dejala, da bi bilo treba zakon poslati ustavnemu sodišču v presojo, glede očitkov o nedodelanosti pa, da bi bilo bolj učinkovito pripraviti pripombe za finančno ministrstvo in vlado. Zavrnila je očitek, da se poslabšuje položaj gospodarskih subjektov, in sicer na podlagi preračunov zbornice, ki so pokazali, da bi več plačevali tisti člani, ki so na območjih, kjer zdaj ne plačujejo nadomestila, vsi drugi pa približno enako kot zdaj. Glede očitkov o zmanjšanju avtonomije občin pa je menila, da se bo verjetno ogrozilo nekaj aktivnosti občin.

Državni svetnik Igor Antauer, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, je nasprotno ocenil, da "se zelo trudimo odžagati slovensko gospodarsko vejo", in poudaril, da bi bilo treba nehati razmišljati proračunsko, ampak produktivno. Ob navedbah Vraničarjeve, da je ta davek najmanj škodljiv za gospodarsko rast, se je vprašal, kdaj se bomo začeli pogovarjati o koristnosti za gospodarstvo.