V Sloveniji se s pričetkom zbiranja podpisov odpira pot k izvedbi enega ključnih referendumov, ki bo začrtal prihodnjo smer države na področjih davčne politike, zdravstva in pokojninskega sistema. Interventni zakon, ki je jabolko spora, med drugim predvideva znižanje DDV na energente z 22 na 9,5 odstotka ter uvedbo 5-odstotnega DDV na osnovna živila, kot so moka, kruh in meso.
Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije opozarja na resne posledice, ki bi jih zakon imel na stabilnost javnih financ. Po njegovih besedah je podpis pod referendumsko pobudo nujen, "ker samo na ta način lahko ohranimo vsaj to, kar imamo danes." Opozoril je, da zakon povzroča znaten manjko v proračunu, iz katerega se financirajo zdravstvo, šolstvo in otroški dodatki. "Politika nima monopola oblasti," dodaja Zorko in poudarja, da državljani prek referenduma izvajajo nadzor nad zakonodajnimi predlogi. Po izračunih različnih institucij bi lahko samo v zdravstveni in pokojninski blagajni zmanjkalo več sto milijonov evrov.
Marjan Trobiš iz Združenja delodajalcev Slovenije vidi situacijo povsem drugače. Zagovarja tezo, da je Slovenija trenutno nekonkurenčna in da zakon predstavlja nujen korak naprej. "Sami vemo, da smo na lestvici konkurenčnosti v zadnji tretjini," poudarja Trobiš in dodaja, da je treba pogledati sosednjo Avstrijo, ki ima urejeno socialno kapico in kljub temu močan socialni sistem.
Na očitke sindikatov odgovarjajo v Združenju delodajalcev s trditvijo, da je zakon namenjen povečanju neto plač in spodbujanju strokovnjakov, da ostanejo v državi. "Mi smo predraga država in potrebno je nekaj narediti na tem področju," opozarja Trobiš. Poudarja, da socialna kapica v Avstriji deluje in omogoča ljudem, da prejmejo do 2000 evrov več na leto, odvisno od prejemka.
Kljub temu da kritiki poudarjajo, da gre le za 1,6 odstotka zaposlenih, Trobiš vztraja, da so prav ti strokovnjaki motor razvoja, ki ga nujno potrebujemo, če se želimo odmakniti z dna evropske lestvice konkurenčnosti gospodarstva. Po njegovem mnenju bi razbremenitev visokih plač omogočila privabljanje vrhunskih strokovnjakov. Kot primer navaja težave pri zaposlovanju tujcev: "Zaposlili smo Šveda, ki smo mu morali plačati 10 odstotkov več, kot zasluži na Švedskem, da je sploh prišel."
Medtem ko delodajalci poudarjajo pomen konkurenčnosti in visoke dodane vrednosti, sindikati opozarjajo na naraščajoče razslojevanje: "Zakon bo pomenil še večje razslojevanje in padec kakovosti življenja."
Več o tem si lahko pogledate v zgornjih videih ali oddaji 24UR ZVEČER.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.