Peter Merše pojasnjuje, da so bila pravila referenduma od samega začetka zelo jasna: za uspeh je treba zbrati več glasov proti kot za, pri čemer mora glas 'proti' oddati vsaj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Ta kvorum, ki je znašal 338.500 glasov, je opozicija dosegla. "V tem kontekstu je več kot očitno zmagala opozicija. Gre za več kot očiten poraz koalicije, pa najsi ga skušajo prikazati, kakor že želijo." Dodaja, da se poskus koalicije, da rezultat interpretira drugače, zdi neiskren, podobno kot primerjava z referendumom o vodah. Udeležba sicer ni bila rekordna, vendar tudi ne izrazito nizka, da bi rezultat izgubil legitimnost.
Antiša Korljan je poudaril prvotni namen referenduma: spremeniti zakon o podeljevanju pokojnin zaslužnim umetnikom. Ministrici to ni uspelo, opoziciji pa je uspelo uveljavitev zakona ustaviti. Korljan jasno povzame: "Gotovo je izgubila vladna stran, opozicijska stran pa je zmagala." Prizna, da je sprožitev referenduma na to temo zakonsko sicer dovoljena, a vsebinsko sporna po njegovem mnenju. Glede trditve koalicije o nizki udeležbi in nezaupnici vladi oba analitika zavračata to interpretacijo kot zavajajočo, saj na volitvah ali referendumih odločajo le udeleženci. Pozivanje k bojkotu se Meršetu zdi "povsem nedemokratično".
Glede na slabšo pozicijo Golobove Svobode po referendumu se odpira vprašanje novih igralcev. Še posebej se omenja Vladimir Prebilič, ki mu nekateri napovedujejo vlogo možnega voditelja levosredinske alternative. Merše ocenjuje, da po referendumu postaja to bolj ali manj jasno. Prepričan je, da bo vlada verjetno zdržala do konca mandata zaradi "močnih skupnih interesov". Kljub temu pa poudarja, da Golob ohranja primat na levi le "dokler se ne pojavi bolj prikladen ali bolj zanimiv kandidat za volivce. In to vsekakor je ta trenutek Vladimir Prebilič." Merše navaja več razlogov za Golobovo "kompromitiranost", med njimi tudi dva postopka KPK zoper njega. Golob bi po Meršetovi oceni lahko preživel, če ostane edini, a "ne more preživeti", če se pojavi "resen konkurent", kot je Prebilič.
Antiša Korljan izpostavlja, da "Vladimir Prebilič ambicije zasesti pomembno mesto v domači politiki" ima. Spominja na izjavo Matjaža Hana (SD), da "Prebilič želi, da mu razširjajo avtocesto do mesta predsednika vlade, vendar on temu ni naklonjen." Korljan iz tega sklepa, da v obstoječi koaliciji ni "prevelikega navdušenja", da bi Prebiliča podprli za skupnega premierja, vsaj dokler se Golob sam vidi v tej vlogi. Koalicija bi Prebiliča kot skupnega kandidata nominirala "samo v primeru, da bodo raziskave in ocene pokazale, da je to edina možnost, da sedanja vladna koalicija v taki ali drugačni sestavi ostane na oblasti. V nasprotnem primeru pa ne." Z Meršetom se strinjata, da Golob mesta predsednika vlade nikakor ne bo prepustil sam od sebe. Ključno je, kam se bodo "usmerila omrežja in kam se bodo usmerili volivci" levosredinskega bloka, je še povedal.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.