Naslovnica

Regionalizacija Slovenije je nujna

Ljubljana, 18. 10. 2000 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Za regionalizacijo Slovenije obstajajo geografski, gospodarski, zgodovinski, upravni in politični razlogi - za to pa je nujno spremeniti 143. člen veljavne ustave, je v svojem poročilu ugotovila skupina strokovnjakov za regionalizacijo na čelu z Janezom Šmidovnikom. Ta je predsedniku državnega zbora ter njegove komisije za ustavne spremembe Janezu Podobniku danes v parlamentarni zgradbi tudi slovesno izročil že omenjeni akt. Poročilo skupine, ki je v iztekajočem se mandatu delovala pri ustavni komisiji, se nanaša na predlog skupine 33 poslancev sedanjega parlamentarnega sklica za črtanje sporne ustavne odločbe, ki obravnava pokrajine kot zgolj neobvezno obliko medobčinskega sodelovanja in s tem po mnenju mnogih zavira nujno potrebno oblikovanje druge ravni lokalne samouprave oziroma členitev države na pokrajine.

Za razliko od poslancev, ki so predlog vložili februarja lani, se skupina strokovnjakov po Šmidovnikovih besedah ne zavzema zgolj za črtanje 143. člena ustave, temveč za vsebinsko spremembo spornega ustavnega besedila in še dve manjši spremembi. Ukinili naj bi določbo 140. člena ustave, po kateri je prenos določenih pristojnosti na nižje ravni možen zgolj na podlagi predhodnega soglasja občine ali širše samoupravne lokalne skupnosti. V 121. členu ustave pa bi odpravili oviro za uspešnejšo decentralizacijo, ki jo predstavlja določba, po kateri vse upravne naloge opravljajo neposredno ministrstva. Ob predaji poročila je Podobnik ocenil, da bo to gradivo omogočilo pristojni komisiji prihodnjega sklica, da bo lahko nemoteno nadaljevala delo svoje predhodnice.

V okviru poročila je elaborat o geografskih, gospodarskih in drugih razlogih za regionalizacijo Slovenije pripravil Dušan Plut, o upravnopolitičnih razlogih je razmišljal Stane Vlaj, nujnost ustavnih sprememb pa je v svojem elaboratu utemeljeval vodja skupine strokovnjakov Janez Šmidovnik. Ločeni mnenji k poročilu sta podala Lojze Gosar in Matevž Krivic. Zadnji zagovarja stališče, da bi bilo pri načrtovanih posegih treba nekaj reči tudi o glavnem mestu države in mestnih občinah, po prepričanju prvega pa bi bilo mogoče do regionalizacije države priti tudi prek upravnih okrajev - za kar sploh ne bi bilo treba spreminjati ustave. Večina članov približno 15-članske strokovne skupine je obe omenjeni stališči zavrnila.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.