Delodajalci se pritožujejo, da bo uveljavljanje takih pravil za zaščito 100 milijonov delavcev na šestih milijonih delovnih mest pomenilo približno od 18 do 120 milijard dolarjev dodatnih stroškov, zato so se Clintonovemu načrtu z vso silo upirali. Tako visoki stroški bi lahko marsikatero podjetje pognali v stečaj, nadležna pravila pa naj bi bila preširoko zastavljena. Njihove trditve je izpodbijala tedanja demokratska administracija, ki je trdila, da bodo stroški znašali kvečjemu do 4,5 milijarde dolarjev, poleg tega pa bi z njimi na dolgi rok pridobili, saj bi zdrava delovna sila pomenila večjo produktivnost. Sedanja republikanska administracija teh pomislekov nima več, predsednik George Bush pa se je že pred tedni izrekel za odpravo pravil.
V prihodnjih dneh bo prišlo do kongresnih debat, najprej v senatu, potem pa še v predstavniškem domu, v ozadju pa bodo potekala lobiranja sindikalnih organizacij in delodajalcev, združenih v Trgovinski zbornici. Slednja meni, da so pravila katastrofalna za poslovni svet in predstavljajo metanje denarja skozi okno. Sindikati pa trdijo obratno in menijo, da bi bila odprava pravil, za katera so si prizadevali deset let, najbolj nedemokratična poteza, kar jih kongres lahko naredi. Republikanci nameravajo pravila odpraviti s pomočjo še nepreizkušenega zakona o kongresni reviziji. Zakon je sprejela republikanska večina leta 1996 in po njem lahko kongres v roku 60 dni od izdaje pravil s strani predsednika ali administracije le-ta odpravi. Clinton je pred odhodom s položaja republikance med drugim razjezil z množico aktov, regulacij in pravil, ki jih je izdal brez posvetovanja z zakonodajnim telesom.
