Rok Marguč navdih iskal tudi pri Roku Petroviču

"Normalno je, da si postavljamo cilje in stremimo k višjim ciljem. Olimpijske igre so najvišji cilj vsakega športnika. Smešno bi izpadlo, če bi izjavil, da si želim izboljšati 23. mesto iz Vancouvra, ne bom pa napovedoval kolajne in tako postal eden izmed športnikov, ki bi postal večja zgodba pred OI kot pa po olimpijskih igrah," je pred začetkom nove sezone dejal 27-letni Celjan, ki je minulo v skupnem seštevku svetovnega pokala v paralelnem veleslalomu končal na tretjem mestu, potem ko je vpisal prvo zmago v svetovnem pokalu v tej disciplini. Marguč upa, da bo prav domača tekma 18. januarja na Rogli, kjer bodo delili še zadnje olimpijske norme, služila kot prava generalka za Soči. "Rogla je nekaj posebnega, zlasti slalomska proga na Jasi je skoraj identična progi, ki bo v Sočiju, tudi obe prizorišči sta na isti nadmorski višini, 1500 metrov nad morjem, zato se bom lahko optimalno pripravil kar doma," je dejal Marguč, ki bo primanjkljaj tekem zapolnil tudi z nastopanjem na tekmah nižjega ranga.

Na paralelnem veleslalomu v Sočiju je bil osmi, pred njim sta se uvrstila Žan Košir na petem in Rok Flander na tretjem mestu. "Proga je ravna, trije ali štirje količki so v strmini. Vesel sem, da sem lahko po koncu sezone med pripravami v Zermattu sodeloval z Mariborčanom Petrom Sitarjem, ki pomaga Ivici Kosteliću. Peter nama je z očetom svetoval, kako najbolj optimalno odpeljati strmino v Sočiju. Mislim, da bo to ena izmed mojih prednosti, strmina me je najbolj ovirala, ker sem najhitrejši na ravnih progah," pravi Marguč. "Nad samim Sočijem nisem bil ravno navdušen, ko sem bil tam, je bilo še vse v gradnji. Upam, da se bodo Rusi potrudili, napovedujejo, da bodo na naši progi potegnili cevi, ki bodo hladile od spodaj navzgor, bomo videli, kaj bodo naredili. Drugače pa mi je povsem vseeno, kakšna bo tekma. Prav zaradi izkušnje v Vancouvru, ko smo vozili praktično v dežju in po vodi, sem treniral v vseh pogojih, zato sem pripravljen na vse in me v Sočiju ne bi smelo prav nič presenetiti," dodaja Celjan.

V pripravljalnem obdobju je še več delal na kondiciji kot lani, tudi priprave na snegu so bile zelo intenzivne: "Sama proga v Sočiju je zelo dolga, okoli ene minute, odpeljati pa jo bomo morali desetkrat. Na zadnjih tekmah v Sočiju so me noge pekle prav na koncu, kar se mi na olimpijskih igrah ne sme zgoditi, zato sem med pripravami delal na snegu praktično do odpovedi, do maksimuma." Ob treningu pa je imel tudi čas za sprostitev: "Poleti sem šel k Flandru na Mauritius za 17 dni. Bila sva skupaj s punco, s katero sva kajtala. To je bila definitivno ena od tistih pravih poletnih sprostitev. Tudi sicer v športu veliko pozornosti namenjam sprostitvi med treningi. Če dam maksimum dopoldne na treningu, mora biti popoldne namenjeno regeneraciji, da boš lahko naslednji dan spet optimalno treniral. Uporabljam različne tehnike sprostitve od avtogenega treninga, joge, raztegovanja, razteka. Ni vse v tem, da prideš na trening, odtreniraš in greš."

Navdih je iskal tudi pri slovitem alpskem smučarju Roku Petroviču: "Že pred leti sem bral njegovo knjigo, ko sem še tekmoval na tekmah nižjega ranga, letos pa sem si tudi z zanimanjem ogledal film o njem. Rok je definitivno eden tistih pionirjev, ki je iskal neke dodatne stvari in delal tudi stvari, ki mogoče niso bile logično povezane s samim športom, vendar pa so mu v bistvu zelo koristile."