Kaj poreče Anja Bah Žibert na odstotnost poslancev SDS ob govoru predsednice Nataše Pirc Musar v DZ? Bah Žibertova je sicer izrazila pozdrav predsedničini odločitvi, da nagovori poslance, a poudarila, da je to storila po treh letih opozarjanj in pozivov lokalnih skupnosti, ki niso prinesli nobenih konkretnih rešitev. Njena ocena je, da je namesto monologa predsednice danes bil potreben dialog, saj bi predsednica morala prisluhniti mnenjem vseh poslanskih skupin o tako pomembni problematiki v zahtevnem stanju države.
Branko Zlobko iz Gibanja Svoboda pa je po pričakovanjih odločitev poslancev SDS za neudeležbo na izredni seji ostro kritiziral. Po njegovem mnenju bi se poslanci morali seje udeležiti vsaj v počastitev spomina na pokojnega Aleša Šuštarja. Poleg tega je Zlobko dejal, da bi morali biti prisotni tudi zato, da prisluhnejo najvišji moralni avtoriteti v državi – predsednici. Povedal je, da bi se morali upoštevati pomen spoštovanja državnih institucij in pietete do žrtve, kar po njegovem mnenju opozicija ni upoštevala s svojo odsotnostjo.
Bah Žibertova je obtožbe označila za "sprevržene." Opozorila je, da so župani jugovzhodne Slovenije, s podporo preko 30.000 občanov, vložili konkretne zakone, ki so na mizi državnega zbora že petič in ki bi prinesli nujne spremembe. Te zakone, ki so temeljili na dejanskih potrebah na terenu, je koalicijska stranka doslej zavračala, pravi. Koaliciji je očitala "licemerno sklicevanje na pieteto". Prepričana je, da koalicija poskuša žrtev izkoristiti za PR.
Zlobko je odločno zanikal njene trditve in dejal, da "ne držijo." Priznal je, da so zavrnili tri predloge opozicije, saj po njegovem mnenju "niso prinašali nikakršnih posebnih rešitev." Nasprotno, poudaril je, da so potrdili noveliran predlog NSi, ki vključuje ukinitev socialne pomoči tistim, ki tri mesece ne pošiljajo otrok v osnovno šolo. Zlobko je poleg tega postavil vprašanje odgovornosti županov in lokalnih skupnosti za njihovo neaktivnost na področju reševanja romske problematike. Pri tem je omenil primer Ambrusa.
Žibertova je izpostavila, da trenutna koalicija ni sprejela nobenih učinkovitih ukrepov, njihovi predlogi pa so 'olupljeni' in neuporabni, kar so potrdili tudi župani, kar kaže na to, da zakonodaja in sprejete rešitve niso dobre in niso primerne za konkretne primere. Hkrati opozarja na kritično neodzivnost vlade. Omenila je sejo komisije za peticije, ki je potekala le nekaj dni pred tragično smrtjo, na kateri so župani in civilna družba izrazili nezadovoljstvo nad odsotnostjo predstavnikov vlade in predsednice. Izpostavila je tudi, da je predsednica odbora za notranje zadeve celo obtožila župane, da "hujskajo ljudi, da prihaja do takšnih zadev."
Bah Žibertova in Zlobko sta se soočila tudi glede definicij žrtev in dejanj. Poslanka SDS je poudarila nesprejemljivost izenačevanja žrtev in razkrila ozadje dveh ločenih tragičnih dogodkov. Smrtna žrtev leta 2022 v Grosuplju je bila po njenih besedah posledica tipičnega kriminalnega obračuna oziroma naročenega umora. Vlada gospoda Goloba je sicer takrat odreagirala s prijetjem in procesiranjem storilcev, vendar so bili ti pozneje oproščeni, postopek pa se sedaj ponavlja, kar kaže na pomanjkljivost vladnega dela, meni poslanka. Sedaj pa imamo, kot je povedala, smrtno žrtev, ki je nastala zaradi objestnosti, kjer je oče skušal pomagati svojemu sinu. Poudarila je, da so na sejah državnega zbora že opozarjali na pretepanje ljudi, ko so župani in posamezniki javno govorili o fizičnih poškodbah, medtem ko je koalicija te dogodke zaničevala in jih celo označevala za festivale opozicije. Žibertova je prepričana, da si koalicija zdaj z nekim "hitrostnim zakonom," ki bi bil celo poimenovan po žrtvi, želi rešiti ministra Mesca in premiera Goloba, saj je vlada, po njenem mnenju, doslej "gledala stran".
Zlobko se je v svojem odgovoru osredotočil na varnostno situacijo v Sloveniji in stanje v romskih skupnostih. Dejal je, da je "varnost temelj človekovih pravic in svoboščin," ter da je naloga države zagotoviti enako stopnjo varnosti vsem prebivalcem. Zanj so najbolj prizadeti prebivalci jugovzhodne Slovenije, kjer že leta trpijo nadlegovanje "mladih kriminalnih združb", tako romskih kot neromskih. Poudaril je tudi spremembo v romskih skupnostih, kjer so avtoritete starešin izgubile vpliv, nadomestile pa so jih "kriminalne družinske združbe, ki se ukvarjajo s prodajo drog, splošnim kriminalom, prostitucijo, orožjem in drugim." Zaključil je s poudarkom, da je dolžnost države, da poskrbi za varnost in da je temu treba narediti konec.
Na koncu soočenja je Anja Bah Žibert ponovno izpostavila zaskrbljenost nad tem, da so potrebne smrtne žrtve, da se v Sloveniji sploh kaj premakne. Kljub napetim razpravam in diametralno nasprotnim stališčem pa oba sogovornika, tako Žibertova kot Zlobko, poudarjata nujnost reševanja problematike in potrebo po uveljavitvi načela, da zakon velja za vse enako, ne glede na narodnost ali poreklo, saj to edino prinaša trajne in dobre rešitve.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.