Slovenija od Evropske unije dobiva številna opozorila glede nezakonitih prehodov meje, je opozoril Rupel. Po njegovih besedah je potrebno vzpostaviti boljši nadzor mej, o tem pa se želi Slovenija dogovoriti s Hrvaško. Rupel je dodal, da problem imigrantov pesti obe državi in ocenil, da bi pri skupnem reševanju tega vprašanja lahko hitro prišli do rezultatov.
Glede odprtih vprašanj med državama je Rupel povedal, da se je Slovenija pripravljena nemudoma lotiti njihovega reševanja. "Trdno smo odločeni, da rešimo odprta vprašanja s Hrvaško. Upamo, da je Hrvaška enakega mnenja in da bomo dejansko pričeli reševati probleme, ki so se pojavili z nastankom novih držav Hrvaške in Slovenije. Kar zadeva predloge za rešitev odprtih vprašanj, pa v tem trenutku ne bom dajal nikakršnih receptov. S hrvaškim zunanjim ministrom Toninom Piculo sva se dogovorila, da se bodo v prihodnjih dneh sestali predstavniki obeh držav, ki bodo vladama predložili dnevni red pogovorov", je povedal Rupel.
Minister Rupel je med drugim komentiral naslov njegovega nedavnega pogovora za hrvaški tednik Globus, ki je zapisal, da je Slovenija pripravljena popustiti Hrvaški glede vprašanja Piranskega zaliva. Kot je povedal Rupel, naslov članka ne ustreza tistemu, kar je povedal za tednik, saj v besedilu ni nikjer govora o kakšnem popuščanju. Rupel pa je k temu dodal, da bosta morali obe strani popustiti, če želita doseči kompromis in dogovor.
"Upam, da je tudi Hrvaška pripravljena popuščati, če želi kompromis in dogovor. Toda, najprej je potrebno soočiti naša stališča, zatem pa se sestati in doseči kompromis. Vprašanje meje na morju je enostavno in rešljivo, ni pa ga potrebno vezati na vprašanje Piranskega zaliva, ki predstavlja posebno vprašanje. Potrebno je le doseči dogovor, ki bi zadovoljil hrvaški interes ohranitve meje z Italijo in slovenski interes izhoda na odprto moje. Mislim, da se ta dva interesa da uskladiti", je povedal zunanji minister.
Glede dolgov nekdanje Ljubljanske banke je Rupel dejal, da je problem možno rešiti v sklopu sukcesije, če upoštevamo, da sta Slovenija in Hrvaška danes v boljšem položaju kot v preteklosti, in to ne le zaradi močnih vlad, temveč tudi zaradi sprememb v Beogradu. "ZR Jugoslavija ima podobna stališča do nasledstva kot Slovenija in Hrvaška. Predvidevam, da bo že prihodnji mesec prišlo do dogovora o razdelitvi zlata v Baslu. To je prvi korak k realizaciji nekaterih vprašanj nasledstva. V tem okviru je mogoče še letos začeti tudi reševanje problema varčevalcev Ljubljanske banke", je še povedal Rupel.
Ob koncu pogovora za hrvaško televizijo je minister Rupel poudaril, da je potrebno nadaljevati trend razumevanja med Zagrebom in Ljubljano, tako, da bi lahko državi "do desete obletnice samostojnosti Slovenije in Hrvaške, ki bo junija, dokazali obema narodoma in državam EU, da smo sposobni rešiti vse probleme."
