Po besedah Dimitrija Rupla je bilo leto 1991 izrednega pomena za začetek samostojne zunanje politike Slovenije in tedanja vlada Lojzeta Peterleta, v kateri je kot zunanji minister sodeloval tudi Rupel, je iskala stike po svetu že pred izbruhom najhujših dogodkov junija tega leta. Še zlasti so bili pomembni stiki z Avstrijo, Nemčijo, Italijo in ZDA, Rupel pa je v predavanju večkrat omenil nekdanjega avstrijskega zunanjega ministra Aloisa Mocka kot osebnost, ki je najbolje razumela prizadevanja Slovenije. Slovenski zunanji minister je zato izrazil zadovoljstvo, "da se zadeve z Avstrijo v zadnjem času nekoliko bolje urejajo kot v preteklosti". Opozoril je še, da je bila mednarodna politika v začetku 90. let relativno nerazpoložena do slovenskih ambicij. "Bilo je precej borbe in bila je borba navkreber z vetrom proti nam," je dejal Rupel.
Prvi zametek odnosa mednarodne skupnosti do Slovenije kot države je bilo po Ruplovem mnenju povabilo Sloveniji na pogovore s trojko EU 7. julija 1991 na Brionih. To srečanje je bilo uspešno tako za Slovenijo kot za EU. Predlog v štirih točkah je predvideval, da mejne prehode nadzira slovenska policija, vendar po zveznih zakonih, da je carina v zvezni pristojnosti, da se na mejah vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred 26. junijem, in da se JLA vrne v vojašnice. "Kučan je bil strašno slabe volje, France Bučar je dejal, da so vse štiri točke 'zanič'," se spominja Rupel. Najbolj neugodna je bila tretja točka o vzpostavitvi prvotnega stanja na mejah. Slovenska delegacija je opozorila, da tudi v Evropi na mejah ni vojske, kar je trojka EU sprejela in kar je razjezilo takratnega jugoslovanskega zveznega premiera Anteja Markovića.
Pogajanjem na Brionih so sledili številni stiki s politiki po svetu in 3. decembra 1991 je nekdanji nemški kancler Helmut Kohl predsedniku Kučanu in ministru Ruplu dejal: "Pripravili smo vam lepo božično darilo, čez dober mesec vas bodo priznale države EU." To se je zgodilo 15. januarja 1992, ZDA pa so Slovenijo priznale 7. aprila. Pravno podlago za priznanje je dala s svojimi izredno pomembnimi sklepi Badinterjeva komisija.
Na predavanju je minister Rupel ponovil svojo tezo, da sta poenostavljanje življenja v nekdanji skupni jugoslovanski državi in znani vzklik Slobodana Miloševića "en človek - en glas" bistveno prispevala k razpadu SFRJ. Po Ruplovih besedah se tudi EU razvija v zapleten mednarodni mehanizem, ki ga ne bo mogoče urejati na enostaven način. "V nekdanji Jugoslaviji smo skoraj vsakih pet let spreminjali ustavo in pravniki so se iz tega že malce norčevali, toda z današnjega vidika je bilo to prilagajanje sistema dejanskim okoliščinam in vzdrževanje ravnovesja v mnogonarodni državi. Milošević je bil tisti, ki je rekel, da je treba sistem poenostaviti in uravnavati življenje v nekdanji Jugoslaviji po volji večine," je opozoril Rupel.
