Naslovnica

Rupel v Moskvi

Moskva, 06. 07. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

<slika_1>Zunanja ministra Slovenije in Rusije, Dimitrij Rupel in Igor Ivanov, sta po pogovorih v Moskvi izrazila zaskrbljenost nad razmerami v Makedoniji. Kot je poudaril Ivanov, so potrebna skupna prizadevanja Rusije in drugih, tako ZDA kot evropskih držav, za ohranitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Makedonije. Po Ruplovem mnenju pa bi morali predvsem doseči, da se Albanci "identificirajo z makedonsko državo". Ministra sta danes tudi popisala sporazum med zunanjima ministrstvoma o sodelovanju na področju arhivov.

Minister Rupel je kot glavni problem v Makedoniji navedel dejstvo, da so na eni strani predstavniki albanskih strank, ki sodelujejo v oblasteh, na drugi strani pa teroristi, ki izkoriščajo notranje probleme, da bi se zbližali z legitimnimi predstavniki albanskega naroda. Ivanov je poudaril, da bo popuščanje teroristom ogrozilo ozemeljsko celovitost in neodvisnost Makedonije, zato politike sprave z njimi ne sme biti. To bi namreč pomenilo, da bi se problemi, s katerimi se sooča Skopje, razširili na druge države Balkana.

Moskva bi rada videla, da bi rešitev problemov vodila k utrditvi stabilnosti na Balkanu ter krepitvi suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti vseh držav v regiji ob spoštovanju mednarodnega prava, je poudaril Ivanov. Ponovil je tudi predlog svoje države o sklicu konference o Balkanu. Rupel se je strinjal, da je treba probleme v regiji rešiti z mednarodnim dogovorom, vendar ob tem izrazil pomisleke, da bo to moč doseči na konferenci. Nanjo bi se bilo treba dobro pripraviti in že prej jasno določiti njene cilje, je menil. Sicer je napovedal, da bodo pogovori o tem še potekali. Rupel je še poudaril, da se lahko Slovenija od Rusije veliko nauči, tako da bo preučila ruske predloge, ki jih je slišala na današnjih pogovorih.

Ministra Rupel in Ivanov sta govorila tudi o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Rusijo, ki v zadnjem času narašča, tako da je v blagovni menjavi po besedah Ivanova "povsem realno doseči" vrednost ene milijarde ameriških dolarjev. Ob tem sta se dotaknila tudi vprašanja ruskega klirinškega dolga Sloveniji. Kot je poudaril Ivanov, se strani zavzemata, da bi to vprašanje reševali na podlagi vzajemnih interesov, s čimer bi sprostili pot za nadaljnji razvoj sodelovanja. Rupel je Ivanova povabil na obisk v Slovenijo, kar je ta sprejel.

Minister Rupel se je danes srečal tudi z guvernerjem Moskovske pokrajine Borisom Gromovom. Strinjala sta se, da podpis sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije odpira nove možnosti za povečanje gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Moskvo, pripomogel pa bo tudi k rešitvi vprašanja ruskega klirinškega dolga Sloveniji. Pri tem je Slovenija po Ruplovih besedah zainteresirana, da bi reševanje vprašanja povezala z novimi projekti, npr. na področjih gradbeništva, obrambe in energetike. Gromov je tem načrtom izrazil podporo.

Rupel je omenil načrte slovenskih podjetij, da v Moskovski pokrajini zgradijo pivovarno ter tovarni klimatskih naprav in bele tehnike, možnosti pa so tudi v turizmu. Ministra Rupla ob obisku spremlja tudi delegacija slovenskih podjetnikov, ki se pogovarjajo z ruskimi partnerji. Gromov, ki je na nedavnem obisku v Sloveniji z ljubljansko županjo Viko Potočnik podpisal sporazum o sodelovanju med Moskovsko pokrajino in Ljubljano, je še menil, da je gospodarska dejavnost dobra podlaga za politične odnose.

O razmerah na Balkanu se je minister Rupel danes pogovarjal tudi z metropolitom Kirilom, ki je vodja oddelka za zunanje zadeve v ruski pravoslavni cerkvi. Kiril je izrazil predvsem zaskrbljenost nad razmerami v Srbiji, kjer se boji nadaljevanja destabilizacije in izbruha nacionalnega konflikta. Kot je poudaril, si skupaj s srbsko ruska pravoslavna cerkve prizadeva za ureditev nestabilnih razmer.

Minister Rupel zaskrbljenosti nad razmerami v Srbiji ne deli, saj, kot je povedal, zaupa sedanjim oblastem. Je pa zato zaskrbljen nad razmerami v Makedoniji, kjer prihaja do izgovorov, da je v državi prišlo do medverskega konflikta, in se išče alibi za spopade v verskih razlikah. V resnici je treba doseči dogovor o udeležbi pri upravljanju države

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3