Ameriški državni sekretar Colin Powell je po srečanju z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom v Washingtonu potrdil, da imajo ZDA in Slovenija odlične medsebojne odnose in dodal, da se veseli njihove nadgradnje v prihodnosti. "V zadovoljstvo mi je bilo sprejeti zunanjega ministra na najinem prvem srečanju, pri čemer sem dobil priložnost izraziti podporo Sloveniji. S Slovenijo imamo odlične odnose in se veselimo nadgradnje tega sodelovanja," je dejal Powell. Minister Rupel pa je dejal, da je Powellu izrazil slovenski interes za vključitev v zvezo NATO, pri čemer je državni sekretar zatrdil, da je ameriški predsednik George Bush za širitev zavezništva, Slovenija pa je zelo resna kandidatka. Powell je dejal, da sta imela z Ruplom poglobljen pogovor o vprašanjih regije JV Evrope, slovenskem interesu za članstvo v NATO ter položaju v Makedoniji in Srbiji. Na vprašanje, kaj bi morala Slovenija v prihodnje storiti, da bi si povečala možnosti za vstop v NATO, pa je Rupel odgovoril, da si ZDA želijo večjega sodelovanja v okviru mirovnih sil KFOR.
Ameriška svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice je Dimitriju Ruplu zagotovila, da bo zveza NATO zagotovo nadaljevala proces širitve, pri čemer bodo sprejete tiste kandidatke, ki izpolnjujejo pogoje v skladu z akcijskim načrtom za članstvo. Riceova in Rupel sta največ časa namenila položaju v Makedoniji, pri čemer ZDA zagovarjajo ohranitev ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Makedonije, obenem pa tudi njeno ohranitev kot večnacionalne države. ZDA od Makedonije pričakujejo, da bo ustrezno rešila vprašanje pravic albanske manjšine. Od držav v makedonski soseščini in tistih, ki imajo z njo zgodovinske povezave, pa Washington pričakuje, da bodo sodelovale pri urejanju razmer.
Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel meni, da bo morala Slovenija za uspeh prizadevanj za vključitev v zvezo NATO pripraviti vojsko in opraviti veliko dela pri prepričevanju ameriških senatorjev, da bi, po odločitvi administracije o zeleni luči za slovensko vključitev, zbrala potrebno dvotretjinsko večino (67 senatorjev) za ratifikacijo sprejetja v članstvo. V ameriškem kongresu je bilo veliko razprav in tudi negativih mnenj pred sicer zanesljivo ratifikacijo pridružitve Češke, Poljske in Madžarske, pri čemer se je omenjala smiselnost izzivanja Rusije, pa tudi, ali bodo nove članice prispevale k utrditvi zavezništva. Podobne razprave, vključno z vprašanjem smiselnosti nadaljnje širitve, je pričakovati tudi za drugi krog.
Eden od senatorjev, ki podpira vstop Slovenije v NATO, je George Voinovich, nekdanji guverner Ohia, od leta 1999 pa zvezni senator, s katerim se je Rupel pogovarjal o tem vprašanju, pa tudi o položaju na Balkanu. "Voinovicha je, tako kot Powella, zelo zanimalo, kakšno je naše mnenje o bližajoči se odločitvi o nadaljevanju ameriške pomoči ZRJ," je dejal Rupel. Ameriški kongres je Jugoslaviji zaradi demokratičnih sprememb pred meseci namenil finančno pomoč, od katere je ostalo neizkoriščenih še 50 milijonov dolarjev. Kongres je hkrati odločil, da mora predsednik do 31. marca letos poročati, ali ZRJ izpolnjuje določene pogoje, med katerimi je tudi sodelovanje s haaškim sodiščem. Brez tega potrdila ne bi bilo več denarja, prav tako pa tudi ne ameriške odobritve kreditov IMF in Svetovne banke. Po Ruplovem mnenju je vladna garnitura v Srbiji najboljša v zadnjih 50 letih. "Odtegnitev pomoči bi po našem mnenju pomenila destabilizacijo," je dejal Rupel.
Enako prisrčen, kot je bil pogovor z Voinovichem, je bil po Ruplovih besedah tudi pogovor s senatorko Hillary Clinton. Z obema je govoril tudi o Mednarodnem skladu za razminiranje (ITF), ki ga upravlja Slovenija. Vodstvo ITF je pred kratkim obiskalo ZDA in zaprosilo za dodatnih 40 milijonov dolarjev pomoči, prošnjo pa je ponovil tudi Rupel. Po njegovih besedah sta oba senatorja izrazila podporo namenitvi dodatnih sredstev za ITF.
Rupla danes čaka sestanek z veleposlaniki držav kandidatk za vstop v NATO, treh novih članic zavezništva in predstavniki Ameriškega odbora za NATO. Sestal se bo še s senatorji Gordonom Smithom, Josephom Bidenom in Tomom Harkinom in predsednikom kongresnega pododbora za evropske zadeve Eltonom Galleglyje. Med obiski pa bo imel slovenski zunanji minister na Evropskem inštitutu v Washingtonu še predavanje o usklajevanju pogojev za kandidatke za NATO in EU.
