Kot je opomnil minister, je od prve pobude za širitev EU na Vzhod minilo že deset let, proces je razmeroma počasi napredoval, časovne perspektive članstva pa so se postopoma odmikale. Kandidatke kot je Slovenija so v priprave na vstop v EU vložile veliko prizadevanj. Trudili smo se v upanju, da bo odločanje o vstopu v unijo temeljilo na individualnem presojanju napredka posameznih kandidatk, in zdaj potrebujemo trdno zagotovilo, da se bo to res zgodilo, je poudaril vodja diplomacije.
Po besedah predsedujoče ministrskemu svetu švedske zunanje ministrice Anne Lindh naj bi Evropska unija izvedbo širitve natančneje časovno opredelila na junijskem vrhu v Goeteborgu.
Na194160včerajšnjih pogovorih je EU s kolegi iz kandidatk prvič izmenjala poglede na prihodnji razvoj EU in jih tako vpela v letos začeto javno debato, ki naj bi, v skladu z decembra lani sprejetimi sklepi vrha EU, v letu 2004 pripeljala do naslednje medvladne konference o nadaljnji prenovi Unije.
Kot je bilo sklenjeno na vrhu v Nici, je letošnje leto namenjeno široki javni debati o prihodnosti Unije, na podlagi katere naj bi vrh EU konec 2001 začrtal smernice za nadaljnje razprave o pripravi na prihodnjo medvladno konferenco. V javno debato, ki so jo v EU uradno odprli 7. marca, naj bi bila vpeta čim širša javnost ne le sedanjih, temveč tudi prihodnjih članic Unije. Na sami za leto 2004 predvideni medvladni konferenci pa bodo, kot je v Nici obljubil vrh EU, polno sodelovale tiste kandidatke, ki bodo dotlej uspešno končale pogajanja o članstvu. Ostale bodo imele v procesu status opazovalk.
