Slovenija s stališča pogajanj za EU ni problematična kandidatka: v svojih pogajalskih izhodiščih zahteva zelo malo prehodnih obdobij ali izjem, pa še to le tam, kjer jih nujno potrebuje. Poleg tega nima posebnih težav na področjih, ki so jedro delovanja notranjega trga, je v Uppsali še poudaril Rupel. Poglavja, o katerih naj bi se pogajanja začasno sklenila v prvi polovici leta, so energetika, transport, okolje, kultura in avdiovizualna politika, carinska unija, prost pretok blaga ter tudi kapitala.
Če bi prišlo do sklenitve pogovorov o slednjih dveh, bi med štirimi poglavji, ki govore o temeljih notranjega trga, ostalo odprto le še poglavje o prostem pretoku oseb. V zvezi s slednjim je minister dejal, da Slovenija ni dežela emigracije, po pričakovanjih pa bo, glede na stopnjo svoje razvitosti, postala zanimiva tudi za delovno silo iz ostalih držav članic. Zato je prehodno obdobje za to poglavje v primeru Slovenije neupravičeno in nepotrebno.
Po pogovoru s švedskim ministrom za okolje Kjellom Larssonom pa je Rupel poudaril, da Slovenija pričakuje, da bo v času švedskega predsedovanja Evropski uniji v prvi polovici letošnjega leta na pristopnih pogajanjih sklenila tudi usklajevanja za poglavje okolja, in sicer kot prva med kandidatkami. Ob tem je posebej izpostavil, da Slovenija ne zahteva velikega števila daljših prehodnih obdobij, temveč želi svojim državljanom v najkrajšem času zagotoviti enako raven varovanja okolja, kot jo uživajo državljani EU.
Rupel je švedskemu ministru predstavil stanje na področju okolja v Sloveniji ter med drugim poudaril, da je država majhna, a z veliko geološko pestrostjo, saj se v njej križajo štiri območja: Alpe, panonski, dinarski in obmorski svet. Z vstopom Slovenije v EU se bo območje unije prvič razširilo na dinarski svet, je izjavil Rupel. Slovenski minister je omenil tudi tradicijo varovanja okolja v Sloveniji in poudaril, da si država zanj že dalj časa sistematično prizadeva, razmeroma visoka je tudi okoljska ozaveščenost prebivalstva.
