Moskovska pokrajina poleg Moskve in St. Peterburga ter mesta in regije Novosibirsk sodi med tiste regije, ki so najbolj zanimive za slovenska podjetja. Slovenska podjetja so s podjetji iz te regije sodelovala še v okviru nekdanjih držav, ko so Rusi predvsem kupovali našo opremo. Tudi v novih okoliščinah se je slovensko-rusko sodelovanje nadaljevalo. Primer uspešnega sodelovanja je proizvodno podjetje Krkarus, ki ga v Moskovski pokrajini gradi novomeška Krka. Domžalski Helios je v Moskovski pokrajini ustanovil mešano podjetje Olihel, na ruskem trgu uspešno posluje tudi Iskratel, ki je tja doslej prodal že 300 central s skupno zmogljivostjo 250.000 naročnikov in prenosnikov. Zato bo vladna in gospodarska delegacija 25 slovenskih podjetij pod vodstvom Jožka Čuka konec prihodnjega meseca obiskala Moskovsko pokrajino in s tamkajšnjo zbornico organizirala poslovno konferenco.
Obseg blagovne menjave med Slovenijo in Rusko federacijo že vse od leta 1992 narašča. Takrat je vrednost menjave znašala 261,8 milijona dolarjev, lani pa se je povzpela že na 422 milijonov dolarjev. Rusija v Slovenijo več izvaža kot iz nje uvaža. Slovenska podjetja v Rusiji kupujejo predvsem surov aluminij, nikelj in druge kovine, plin in nafto, lesno celulozo in kemične proizvode. Potrebe po tem blagu so stabilne, je gostom ob obisku v Domu gospodarstva zagotovil predsednik GZS Čuk. Slovenija pa v Rusijo izvaža zdravila, telekomunikacijsko opremo, barve in lake, specialna jekla, električne akumulatorje, belo tehniko, mešanice dišav, pohištvo ter papir. Če odmislimo razlike v velikosti držav, se gospodarstvi skoraj idealno dopolnjujeta. Zato ni fraza, če zatrdim, je dejal Čuk, da obstajajo velike še neizkoriščene možnosti za sodelovanje med državama. K boljšemu sodelovanju med državama bo po njegovem prepričanju prispeval tudi sporazum, ki ga je Čuk v nadaljevanju srečanja podpisal s predsednikom Trgovinske in industrijske zbornice Moskovske pokrajine Ruslanom Olegovičem Višnjevskim.
Zunanji minister Dimitrij Rupel in guverner Moskovske pokrajine Boris Gromov pa sta se na današnjem srečanju strinjala, da so odnosi med državama dobri, ob tem pa menila, da bi morali okrepiti gospodarsko sodelovanje. Kot sta poudarila, je naravna pot za njegovo poglobitev prav sodelovanje z Moskovsko pokrajino zaradi njene geografske lege ter gospodarskih in kulturnih možnosti, so danes sporočili z zunanjega ministrstva.
Moskovska pokrajina s 6,6 milijona prebivalcev je pomembno rusko industrijsko središče, saj tu ustvarijo osmino industrijske proizvodnje v Rusiji, bogata je z naravnimi surovinami, tu pa je tudi petina vseh ruskih znanstveno-raziskovalnih ustanov.
Z ljubljansko županjo Viko Potočnik je Gromov ob tej priložnosti podpisala protokol o sodelovanju med Ljubljano in Moskovsko pokrajino ter se vpisal v zlato knjigo mesta Ljubljane.