FOTO: Krim razglasil neodvisnost, Kijev pa mu grozi

Ukrajinski parlament je danes krimsko skupščino posvaril, da bo razpuščena, če do srede ne bo odpovedala za nedeljo napovedanega referenduma o priključitvi k Rusiji. Skoraj istočasno pa je krimska skupščina sprejela deklaracijo o neodvisnosti od Ukrajine. Predstavnik skupščine je pojasnil, da je razglasitev neodvisnosti predpogoj za nedeljski referendum o priključitvi. Za neodvisnost je glasovalo 78 od 81 navzočih poslancev. Skupščina ima sicer sto poslancev. Sporočili so tudi, da bo neodvisnost začela veljati po nedeljskem referendumu, če bodo na njem volivci podprli priključitev Rusiji.

S sprejemom deklaracije o neodvisnosti želi parlament, ki ga oblasti v Kijevu ne priznavajo, dati zakonit okvir priključitvi Krima kot suverene države Rusiji. V deklaraciji so navedli Ustanovno listino Združenih narodov in vrsto mednarodnih dokumentov, ki opredeljujejo pravico narodov do samoodločbe, tudi mnenje Meddržavnega sodišča v Haagu iz 22. julija 2010 o razglasitvi neodvisnosti Kosova, da "enostranska razglasitev neodvisnosti dela države ne krši nobenih načel mednarodnega prava".

Deklaracijo o neodvisnosti je danes sprejel tudi mestni svet Sevastopola, kjer so za nedeljo prav tako že sklicali referendum o priključitvi Rusiji, so še sporočili iz krimskega parlamenta. Krimski parlament je sprejel tudi resolucijo o ponovni vzpostavitvi pravic krimskih Tatarov in njihovi integraciji v družbo. V resoluciji so zapisali, da bo nova ustava republike Krim vsebovala štiri zagotovila za krimske Tatare, ki predstavljajo 12 odstotkov prebivalstva na tem polotoku na jugu Ukrajine.

Z ustavo bo jezik krimskih Tatarov postal uradni jezik ob ruskem in ukrajinskem, zagotovljena bodo imeli mesta v lokalnih svetih in drugih telesih, priznali bodo tudi njihove samoupravne organe, kot je njihov parlament, in telesa, ki jih ta tvori, so zapisali v deklaraciji.

Danes je v ukrajinskem parlamentu govoril tudi novi ukrajinski premier Aresenij Jacenjuk, ki pravi, da želi Rusija z vdorom na ukrajinsko ozemlje spodkopati svetovni varnostni sistem. "V Ukrajini ne gre za dvostranski konflikt. Gre za dejanja Ruske federacije, katerih cilj je spodkopati sistem globalne varnosti," je dejal. Poudaril je, da je Ukrajina odprta za transparentna pogajanja z Rusijo in gradnjo novih odnosov, v katerih bo Moskva prepoznala ukrajinsko samostojnost in njeno ozemeljsko celovitost.

Janukovič pričakuje, da vojska ne bo sledila ukazom novih oblasti

Odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je danes dejal, da ostaja edini legalno izvoljeni predsednik in tako tudi edini poveljnik oboroženih sil. Zato verjame, da vojska ne bo upoštevala zločinskih ukazov iz Kijeva. Dodal je, da so predsedniške volitve, ki so razpisane za 25. maj, popolnoma nelegalne.

"Vlada in jaz osebno imava načrt za reševanje Ukrajine, a zaradi nelegalne vlade tega ni mogoče uresničiti," je še povedal na tiskovni konferenci v Rusiji. Dodal je, da mora biti Ukrajina združena, hkrati pa je opozoril, da Krimski polotok zapušča državo, odgovornost za to pa pripisuje svojim političnim nasprotnikom. Ponovil je, da so oblast v Krijevu prevzeli "skrajneži".

Povedal je tudi, da bi bila ameriška pomoč Ukrajini v tem trenutku nelegalna, saj zakonodaja ZDA prepoveduje financiranje "banditov".

Kijev napoveduje oblikovanje nacionalne garde

Novi ukrajinski predsednik Oleksander Turčinov pa  je napovedal, da bo Ukrajina z vojaškimi veterani oblikovala novo nacionalno gardo, ki bo predstavljala odgovor na ruske poskuse aneksacije Krimskega polotoka. Pojasnil je, da je slabo vodenje njegovega predhodnika Janukoviča vzrok za potrebno obnovo vojske. Ob tem je navedel, da ima Ukrajina le 6.000 vojakov, ki so usposobljeni za boj, Rusija pa jih ima na meji z Ukrajino kar 200.000.

Nacionalna garada bo sestavljena iz sil notranjega ministrstva, njen cilj pa bo "zaščita državljanov pred zločinci in pred notranjo ali zunanjo agresijo". Napovedal je tudi delno mobilizacijo prostovoljcev, ki že imajo vojaške izkušnje.

Ruski vojaki naj bi med Krimom in Ukrajino že postavljali mine

Ameriška televizija CNN poroča, da naj bi ruski vojaki začeli vzpostavljati mejo med Krimskim polotokom in preostalim delom Ukrajine. Vzpostavili naj bi nadzorne točke, CNN pa dodaja, da naj bi vojaki začeli nameščati bodečo žico ter postavljati mine, vkopali pa naj bi tudi oklepnike. Eden izmed lokalnih vojakov, ki je prestopil na rusko stran, je za televizijo povedal, da želijo zaščititi ljudi. "Ne gre za Rusijo, ampak za zaščito naše domovine," je zatrdil.

Televizija še poroča, da je eden od lokalnih prebivalcev pojasnil, da je pred kratkim razneslo njegovega psa, ko je na tem območju stopil na mino. Sprašuje se, zakaj Rusi postavljajo mine in zakaj so tako agresivni. Tamkajšnji prebivalci tudi zaskrbljeno opazujejo kopičenje ruskih vojakov. Pravijo, da si želijo miru in normalno opravljati svoje delo.

Nekaj kilometrov proti notranjosti Ukrajine pa podobno počne tudi ukrajinska vojska, ki prav tako utrjuje svoje položaje. Gradijo tudi tabor, ukrajinski vojak je za televizijo dejal, da izvajajo ukaze ukrajinskega ljudstva. "Če želijo, da zaščitimo Krim, bomo to tudi storili. Pripravljeni smo tudi umreti," je dejal za CNN.

Ovse še ostaja v Ukrajini

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je danes na prošnjo Ukrajine podaljšala vojaško opazovalno misijo v državi. Opazovalci so v Ukrajino prispeli preteklo sredo, a jim ni uspelo priti na Krim, saj jim ruska vojska na kontrolnih točkah tega ni dovolila. Pri tem so bili izstreljeni tudi opozorilni streli. Opazovalci bodo v Ukrajini načeloma ostali do nedelje. Njihova naloga bo še naprej opazovati ruske vojaške aktivnosti v Ukrajini.

Kerry zahteva konkretne poteze Rusije

Ameriški zunanji minister John Kerry se je pripravljen sestati z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in predsednikom Vladimirjem Putinom glede napetih razmer v Ukrajini, a mora Rusija prej pokazati, da se je pripravljena resno pogovarjati o diplomatskih rešitvah, je povedala ministrova predstavnica. Lavrov je namreč Kerryja v soboto povabil v Moskvo, ameriški minister pa je povabilo odklonil, češ da mora Rusija prej ustaviti vojaško napredovanje na Krimu in ustaviti prizadevanja za priključitev ukrajinskega polotoka k Rusiji.

ZDA potrebujejo konkretne dokaze, da se je Rusija pripravljena resno pogovarjati o diplomatski rešitvi oziroma ameriških predlogih za pomoč pri neposrednih pogajanjih med Kijevom in Moskvo. Prav tako mora izkazati pripravljenost na uporabo mednarodnih mehanizmov, kot je kontaktna skupina.

V nedeljo naj bi prebivalci Krimskega polotoka na referendumu odločali o morebitni priključitvi k Rusiji. Številni analitiki opozarjajo, da bo po referendumu, za katerega oblasti v Kijevu pravijo, da je nelegalen, verjetno že prepozno za pogovore.

Sankcije EU verjetno v pondeljek

Francoski zunanji minister Lauren Fabius je danes napovedal, da bi lahko sankcije proti Rusiji, če ne bo poskrbela za umiritev razmer v Ukrajini, uvedli že ta teden. Tudi on je zatrdil, da bo za to nedeljo napovedani referendum nelegalen. "Edino legitimno glasovanje bo 25. maja, ko bodo volili predsednika Ukrajine. Glasovanje 16. marca nima nobene legitimnosti," je dejal.

Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je dejal, da bo Evropska unija o nadaljnjih ukrepih zoper Rusijo razpravljala prihodnji ponedeljek. "Če bo konec tedna minil brez vidnih sprememb v ruskem vedenju, potem bo Evropski svet moral razpravljati o naslednji stopnji ukrepov," je dejal. "Ne želimo si konfrontacije, vendar pa nas ruska stran na žalost sili v nujne priprave, ki sem jih ravnokar orisal," je še dodal nemški minister.

Poljski premier Donald Tusk pa je napovedal, da bo EU proti Rusiji uvedla sanckije že v ponedeljek. Pojasnil je, da je bila odločitev o tem že sprejeta.

Nato pošilja izvidniška letala

Nato je včeraj sporočil, da bo nad Poljsko in Romunijo poslal izvidniška letala. Kot so sporočili s sedeža Nata, bodo letala izboljšala zavedanje zavezništva o razmerah, letela pa bodo zgolj nad zračnim prostorom zavezništva. "Ta odločitev je primerno in odgovorno dejanje v skladu z Natovo odločitvijo o okrepitvi sprotnega ocenjevanja vplivov krize na varnost zavezništva," je ukrep pojasnil predstavnik Nata. Gre za izredno zmogljiva letala. Samo eno letalo lahko z višine 9.100 metrov pokriva 312.000 kvadratnih kilometrov površin na zemlji.