S časovnim bančništvom za povezovanje ljudi

V Šentjurju se lahko pohvalijo z zanimivo zamislijo – časovno banko. Gre za specifičen način prostovoljnega povezovanja in sodelovanja ljudi, ki temelji na menjavi storitev, znanj in spretnosti. Menjava ni finančna in poteka med več ljudmi, je sporočil organizator projekta Jože Artnak, ki dodaja, da so jo ustanovili predvsem iz potrebe, ki je še posebej velika v času zelo hudega vpliva in posledic svetovne gospodarske in finančne krize v našem okolju. Prvo pobudo za to je dal Slavko Gaber.

"Dejstvo je, da je še posebej v času vsesplošnega varčevanja, pomanjkanja denarja in možnosti za delo za denar na trgu nastala situacija, ki je iz procesov menjave storitev izključila množice ljudi in njihove potenciale, ki nimajo možnosti vstopa v prevladujoč sistem menjave preko denarja ali pa je ta možnost bolj ali manj omejena," pravi Artnak.

Časovno bančništvo skuša to vrzel zapolnjevati. Zato Artnak pričakuje ustrezen razvoj te dejavnosti, v katero se lahko vključuje vsak in vse generacije, ki lahko pomagajo drugim in storitve tudi sprejemajo. Tak način v svetu poznajo v mnogih državah: ZDA, Angliji, na Japonskem in drugje.

Najbolj potrebno tam, kjer je kriza najhujša

V zadnjem času se oblike časovnega bančništva pospešeno razvijajo v državah, ki jih je svetovna gospodarska in finančna kriza najbolj prizadela (Grčija, Španija). V časovno bančništvo je skozi različne možnosti vključeno na milijone ljudi po svetu in v posameznih državah. V Sloveniji se je prvi tak projekt začel v Ljubljani, od koder so tudi v Šentjurju dobili veliko ključnih informacij, izkušenj in intelektualne pomoči.

Vzpostavitev projekta je bila po Artnakovi oceni razmeroma zahtevna predvsem zaradi potrebne informacijske podpore, ki je zelo kakovostna in je povsem na ravni vseh drugih velikih in najzahtevnejših poslovnih sistemov ter enaka, kot jo za te namene uporabljajo v tujini.

Uporabniki se bodo lahko v projekt vključili prek spletne aplikacije http://cbs-sentjur.si. Za tiste, ki tega še niso vešči, gre predvsem za starejše ljudi, pa bodo uvedli informativno točko enkrat tedensko v Šentjurju na sedežu društva, pozneje pa bodo glede na interese in potrebe informativne točke lahko vzpostavili tudi na drugih želenih lokacijah, kot so šole in domovi za starejše, kjer bodo lahko za administrativno delo tudi zainteresirali in izobrazili kader v tem okolju.