S pomočjo zmaja posneli na stotine krajev v Sloveniji in tujini

Čeprav se najbrž mnogi spominjamo, kako smo kot otroci zavzeto tekali po travnikih in skušali zmaje dvigniti v nebo, je spuščanje zmajev v Sloveniji še vedno v povojih. Nad tem športom so precej bolj navdušeni v Italiji, Franciji, Nemčiji, Beneluksu, Veliki Britaniji, na Danskem in Poljskem. Glavni razlog, da Slovencem pisane figure ne zlezejo pod kožo, so vremenske oziroma vetrovne razmere, sta prepričana predsednik Zmajskega društva KAP Jasa Janez Vizjak in tajnik Saša Iskrić: "V Sloveniji razen v nekaterih delih države – recimo na Ljubljanskem barju, na Dravskem polju, v Prekmurju in včasih na Obali – enostavno ni dovolj stabilnega, dovolj močnega in stalnega vetra."

Prve zmaje iz papirja in svile so začeli izdelovati Kitajci, in sicer v zgodnjem srednjem veku. Nato so se hitro razširili po vsej Aziji, v 16. stoletju so prišli tudi v Evropo. Navdušenje nad igro na nebu, ki sega daleč v preteklost, izvira iz človeških najglobljih hrepenenj in želja, da bi lahko leteli, in ima tudi mistični pridih, sta pojasnila sogovornika. "Zmaji so neposreden stik z nebom in tako tudi bogovi, ki tam živijo – v Aziji imajo še vedno močan verski pomen. So odlična zabava za otroke in odrasle, že zelo zgodaj pa so dobili tudi bolj mračno plat, saj so jih uporabljali v vojaške namene: za signalizacijo, neposredne napade z zažigalnimi zmaji na oblegana mesta in podobno. V prvi svetovni vojni pa so ogromne zmaje, ki so lahko dvignili človeka, uporabljali za opazovanje," sta razložila.

Prve 'zmajske' fotografije iz zraka razlog za resno predanost temu športu

Delovanje Zmajskega društva KAP Jasa je povezano s sicer ne najbolj uspelim podvigom, ko so prijatelji pred dobrima dvema letoma spustili svojega prvega zmaja v nebo nad Bohinjem in z njim posneli prve fotografije. Ker je predsednik društva Janez Vizjak za svojo takrat še premajhno hčer kupil prezahtevnega akrobatskega zmaja na dve vrvici, ga je moral voziti sam. Nato mu je nekega dne prišlo na misel: kaj ko bi fotografirali z njim. In res so skupaj s prijatelji nanj prilepil mobilni telefon in snemali iz zraka. "Poskus je bil precej neuspešen, zato smo malo raziskali po spletu – kakšne zmaje se uporablja za snemanje iz zraka, kako se jih sešije in sestavi, kako se jih pravilno spušča v zrak – in od tedaj samo še letimo," sta se navdušeno spomnila sogovornika, kako je društvo pravzaprav nastalo.

Čeprav se zmaje lahko kupi, je mnogo bolj zabavno, če jih naredimo sami, menita sogovornika: "To velja tako za male klasične zmaje iz papirja kot za zelo velike in kompleksne zmaje." Vse zmaje – okoli 20 jih imajo trenutno v društvu – je zato sešil Vizjak sam.

Tradicionalno se izdelujejo iz papirja in lesenih ali bambusovih palic. Za večje zmaje so nekoč uporabljali svilo ali platno, danes pa se največje sešije iz ripstop najlona – materiala, ki se uporablja za jadra tekmovalnih jadrnic – in iz karbonskih palic, sta razložila Vizjak in Iskrić in dodala, da sta najpomembnejša skupna teža in dovolj čvrst material, da zdrži tudi močnejši veter.

'Če je pravilno vpeto in če je dovolj vetra, leti prav vse'

Zmaj je aerostat, pripet na vrvico, zato sta za njegov uspešen let izjemno pomembna tako oblika kot način vpetja na nosilno vrvico. "Zakoni aerodinamike, upora, vzgona in fizike zahtevajo svoje. Tako je večina oblik zmajev nastala na osnovi številnih poskušanj in napak že pred davnimi časi. Oblike, ki so se obnesle slabše, so odpadle, boljše so se ohranile. Hkrati oblikovalci zmajev po svetu te oblike še danes izboljšujejo in si izmišljujejo nove. Načeloma pa velja: če je pravilno vpeto in če je dovolj vetra, leti prav vse," sta pojasnila Vizjak in Iskrić.

Lažje je seveda, če je zmaj večji, saj zajame več vetra. Če je še dobro narejen, bo poletel kar sam, sta zatrdila sogovornika: "Postavimo ga na tla, odvijemo par deset metrov vrvice, se sprehodimo proti vetru, nato pa le še potegnemo vrvico in zmaj bo poletel."

Za uspešen polet morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji

Kot prvo mora biti prostor dovolj odprt, brez dreves, vzpetin ali stavb v bližini, saj te povzročajo turbulence, ki pogosto povsem onemogočijo vzlet. "Na primer drevo, ki raste v bližini mesta vzleta, kar vleče zmaja k sebi, saj moti veter in povzroča turbulenco. Še nam, ki imamo kar nekaj izkušenj, se zgodi, da se kakšnemu drevesu preveč približamo in se vrvica, ali pa kar cel zmaj, zaplete vanj. V takem primeru je problem kar velik: če ga ni mogoče potegniti dol, je treba plezati. Če je previsoko … bi verjetno klicali gasilce, a to nam k sreči še ni bilo treba," sta zadovoljna sogovornika.

In drugič, za polet je potreben ne prešibak in ne premočan veter, predvsem enakomeren in stabilen. "Ko zmaj poleti, ga s spuščanjem vrvice čim hitreje spravimo višje, kjer je veter navadno mirnejši kot pri tleh. Ko je zmaj enkrat na nebu, bo tam tudi ostal, vse dokler piha," sta še razložila Vizjak in Iskrić.

Če je veter premočen ali če je vrvica prešibka, jo zmaj lahko strga in odvihra svojo pot. Velike zmaje je zato treba spuščati na posebnih, močnih vrvicah. Ob tem je treba paziti, da se sila potega zmaja ne približa nosilnosti vrvice. "Če se slučajno ali zaradi napake zgodi, da zmaj pobegne, lahko samo upamo, da ga bomo dobili nazaj, saj zmaj v vetru lepo leti. Strmoglaviti ne more, za kaj takega je prelahek in ima preveliko površino," sta pojasnila sogovornika.

Zmajev nikakor ne spuščamo na omejenih krajih, ob cestah, stavbah, letališčih ali daljnovodih. Prav tako ne, če se pripravlja nevihta ali če je veter premočan in turbulenten, sta opozorila Vizjak in Iskrić: "Veliki zmaji so v resnici kar naporna bitja, sile ob močnem sunku vetra pa hitro naredijo zoprno ali celo nevarno situacijo."

'Fotografiranje s pomočjo zmaja je povsem naravna alternativa snemanju z droni'

Zmaj v primerjavi z običajnimi droni lahko nosi veliko več opreme. "Če je veter dober, lahko naša velika delta z lahkoto dvigne tudi 10 kilogramov. Poleg tega zmaj lahko leti tudi več ur, če je to potrebno, povsem tiho in ne more strmoglaviti," sta izpostavila sogovornika in dodala, da je tovrstno fotografiranje zato čudovita, povsem naravna, organska alternativa snemanju z droni.

Zmaji za fotografiranje so posebnih oblik, saj morajo nositi precejšnjo težo, ob tem pa v zraku ostati čim bolj stabilni. "Zmaja spustimo nekaj deset metrov v zrak, nato pa na vrvico zmaja namestimo posebno platformo s škripci, na katero je pritrjen fotoaparat. Ta platforma skrbi, da fotoaparat ostaja vodoraven in usmerjen v isto smer. Nato zaženemo avtomatski sprožilec in fotoaparat posname eno sliko na vsakih 30 sekund, zmaja, ki nosi fotoaparat pod seboj, pa spustimo nad mesto, ki ga želimo posneti," sta postopek fotografiranja opisala Vizjak in Iskrić.

S posebno tehniko določili točno lokacijo Ville rustice

Na ta način so v društvu KAP Jasa posneli že na stotine krajev v Sloveniji in tujini: od Ljubljanskega barja do ravnic ob Muri, jeruzalemških vinogradov, poplav na Planinskem polju. Fotografirali so gradove, cerkve, vasi, samostane, reke, gozdove in jezera. "Notranjski park nas je denimo povabil, da smo posneli njegov projekt renaturacije potoka Stržen na Cerkniškem jezeru, sodelovali smo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, posneli arheološko najdišče pri gradu Kalec in s posebno tehniko odkrili rimsko Villo rustico pri Kašlju. To odkritje je bilo še posebej zanimivo. Z zmajem smo dvignili dva fotoaparata, običajnega in infrardečega, s posebno kombinacijo infrardečih in navadnih posnetkov so se pokazali zidovi, davno pokopani pod žitnim poljem," sta še danes navdušena sogovornika.

Januarja na zmajski festival v Indijo

Mednarodni zmajski festival IKF Gujarat v Indiji je eden največjih festivalov na svetu, ki ga obišče na stotisoče ljudi in na stotine zmajarjev z vsega sveta. Na posebno povabilo organizatorja se ga bodo udeležili tudi trije člani Zmajskega društva KAP Jasa.

Kakšni zmaji bodo zastopali Slovenijo? Sogovornika sta pojasnila, da bo 'glavno vlogo' igrala orjaška človeška ribica, ki je že lani požela obilico navdušenja med sicer zelo zahtevnimi indijskimi ljubitelji zmajev. Na Vzhodu se bodo v nebo dvignili tudi drugi liki vseh mogočih oblik in velikosti: od drobnih jadralcev, ki zmorejo leteti tudi v brezvetrju, do velikih delt z dolgimi repi, in poseben zmaj, ki so ga v društvu oblikovali sami – petkratdvametrska pošast s 15 metrov dolgim repom.

Mednarodni festival v Gujaratu je del praznovanja konca zime, sončnega praznika Makar Sakranti. Gre za čas, ko se konča monsunska doba in sonce začne spet sijati. Zmaji so v Indiji simbol povezanosti ljudi z nebom kot priprošnjiki bogovom tam zgoraj, sta tradicijo osvetlila Vizjak in Iskrić.

Festival odpre predstavnik indijske vlade. Največkrat kar premier, saj je doma iz Gujarata. Odprtje se nadaljuje s kulturnim in glasbenim programom, nato pa vsi sodelujoči dvignejo svoje stvaritve v nebo. "Prizor, ki jemlje dih – na stotine zmajev vseh vrst, velikosti, oblik in barv napolni nebo nad milijonskim mestom. Zmajarji se potem razdelijo v skupine, nekateri obiščejo še druga mesta v Gujaratu in tam delajo 'šov', nekateri pa ostanejo v Ahmedabadu in zabavajo reke navdušenih obiskovalcev, ki pridejo uživat v nebesnem spektaklu," navdušenja nista mogla skriti sogovornika.

Festival se konča z bitko zmajev. Poteka v starem delu mesta Ahmedabad, ki je svetovna kulturna dediščina pod Unescovo zaščito. "Vsaj milijon ljudi se vzpne na ravne strehe mesta. S sabo prinesejo pijačo in hrano, prižgejo glasbo in v nebo spustijo na milijone malih pisanih bojnih zmajev, s katerimi skušajo prerezati vrvico nasprotnikov. Boj traja ves dan in ga spremljajo zmagoslavni kriki 'Kai po che!' – dobil sem te!," sta dogajanje opisala sogovornika.

Naslednji dan je vse mesto prekrito z zmaji in vrvicami. Ker nekateri uporabljajo posebne vrvice, ki so obdelane z lepilom in zdrobljenim steklom, da bolje režejo, je sprehod po mestu lahko nevaren. "Prav zaradi teh vrvic je vsako leto več nesreč, tudi smrtnih. A sam dogodek je enostavno nepozaben," sta strnila Janez Vizjak in Saša Iskrić.